Profimedia

Paradontoza (ali parodontitis) je resna oblika bolezni obzobnih tkiv, ki prizadene ne le dlesni, temveč tudi vezivno tkivo, zobni cement in kost, ki podpira zobe. Gre za progresivno stanje: začne se z blagim vnetjem, kasneje pa lahko vodi do izgube zob, če ne ukrepamo pravočasno.

V najzgodnejši fazi se pojavi gingivitis – dlesen je rdeča, otekla in krvavi ob ščetkanju ali uporabi zobne nitke. Če vnetje trajno ostaja, se bakterije iz zobnega plaka in zobnega kamna razrasejo pod rob dlesni, pojavijo se žepki, kostna podpora se začne izgubljati, dlesen se umika in zobje postajajo majavnejši. Kadar paradontoza ni zdravljena, privede do bolečin, izgube kosti in tudi izgube zob.

Dejavniki tveganja – kdo je bolj ogrožen in zakaj

Glavni sprožilec bolezni je slaba ustna higiena – če zobne obloge (plak) niso redno odstranjene in če se medzobni prostori ne čistijo, bakterije prodrejo v globlja tkiva. Toda obstaja več drugih dejavnikov, ki povečujejo tveganje, da gingivitis preide v parodontitis.

Med glavnimi sta dednost in sistemske bolezni, kot je sladkorna bolezen, ki zmanjšujeta sposobnost imunskega sistema za boj proti okužbam. Hormonske spremembe (npr. med nosečnostjo, puberteto, menopavzo) lahko povečajo občutljivost dlesni.

Zobni kamen

Zakaj se vam nabira zobni kamen, tudi če si redno umivate zobe

Kajenje je posebej škodljivo – ne le, da pospešuje vnetje, ampak zmanjšuje tudi cirkulacijo krvi in sposobnost tkiv, da okrevajo. Prav tako velja, da starejši ljudje ter tisti, ki redko obiskujejo zobozdravnika, nosijo večje tveganje. Paradontoza je pogostejša pri ljudeh nad 30. letom starosti.

Profimedia

Simptomi – na kaj paziti, kdaj poiskati strokovno pomoč

Paradontoza se pogosto razvija neopazno, brez bolečin; to pomeni, da jo marsikdo zazna šele, ko je že napredovala. Kljub temu obstajajo znaki, ki jih ne smemo prezreti:

• Krvavitev dlesni ob ščetkanju ali nitkanju
• Oteklina, rdečica dlesni
• Umik dlesni (zobje izgledajo »daljši«)
• Slab zadah ali neprijeten okus v ustih
• Majavost zob, sprememba ugriza
• Gnoj ob vratu dlesni, bolečina pri žvečenju (v hujših primerih)
• Spremembe barve dlesni – lahko postanejo bolj rdeče ali celo vijoličaste

Če zaznate katerega od teh simptomov, je priporočljivo, da se čim prej obrnete na zobozdravnika, tudi če izgledajo »samo« estetski ali manjši – pravočasno ukrepanje bistveno zmanjša tveganje trajne škode.

Zobje

Kako stres, prehrana in genetika vplivajo na zdravje zob

Domača nega in preventiva

Ob prvih znakih vnetja dlesni — krvavitev, rdečina, otekanje — je možno stanje zaustaviti brez kirurških posegov. Ključne so redna in pravilna skrb za ustno higieno:

• Ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno, z mehko zobno ščetko, ki doseže tudi rob dlesni.
• Uporaba zobne nitke ali medzobnih ščetk za čiščenje prostorov med zobmi, kjer se oblikujejo obloge.
• Redno odstranjevanje mejnih in trdih oblog – zobni kamen – pri zobozdravniku ali ustnem higieniku.

Slaba novica pa je, da strošek za preventivno čiščenje zobnega kamna (približno med 50 in 100 evri) pacienti praviloma krijejo sami, ker zdravstveno zavarovanje teh storitev ne pokriva.

Profimedia

Nekirurško strokovno zdravljenje

Ko že obstajajo obzobni žepki – to so globlji, med dlesnijo in zobom nastali prostori zaradi vnetja – ter ko domača nega ni več zadostna, lahko pomaga le še zobozdravnik (parodontolog). Sprva bo poskusil z nekirurškimi načini zdravljenja.

Zdravje

Zobnega kamna nikar ne odstranjujte sami

Ti postopki vključujejo:

• temeljito čiščenje zobnih oblog in zobnega kamna, tako nad dlesnijo kot pod njo; odstrani se obloge, bakterije in trde zobne obloge, ki izzovejo vnetje.
• glajenje korenin zob – po odstranitvi zobnega kamna se koreninske površine zgladijo, da se prepreči ponovno nalaganje bakterij in olajša oprijem dlesni.
• lokalne razkuževalne terapije – če je vnetje izrazito, se v žepke lahko nanesejo razkužilne raztopine ali geli, ki zmanjšajo bakterijsko vnetje.
• podpora z življenjskimi spremembami – opustitev kajenja, dobra prehrana, nadzor sistemskih bolezni (na primer sladkorne bolezni), ter motivacija pacienta za redno nego doma.

Po teh nekirurških metodah se stanje pogosto izboljša, žepki se zmanjšajo, krvavitev popusti in dlesen se začne zdraviti — vse dokler pacient vzdrži ustrezno nego zob in dlesni.

Profimedia

Kirurški posegi: kdaj so potrebni in kako potekajo

Če nekirurške metode ne prinesejo zadostne izboljšave — globina žepkov ostaja velika (npr. 5–6 mm ali več), kostna podpora se še naprej izgublja, vnetje je kronično — je kirurški poseg pogosto nujen. Pomemben kirurški postopek je reženjska operacija.

Reženjska operacija poteka tako, da parodontolog pod lokalno anestezijo odmakne dlesen, da se prikažejo korenine zob in težko dostopna področja, kjer se nabirajo obloge. Nato odstrani vneto tkivo, očisti zobni kamen in nepravilne kostne defekte. Dlesen potem zašije — cilj je zmanjšati globino žepkov, kar omogoči boljšo nego in prepreči nadaljnje nabiranje bakterij.

V nekaterih primerih se pri operaciji izvede tudi preoblikovanje kosti, da se izboljša oblika in stabilnost, ter zaščita izpostavljenih korenin zob, če je dlesen umaknjena.