Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Združenje bank Slovenije (ZBS) opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. Banke so v zadnjih dneh zaznale več tovrstnih zlorab, s katerimi želijo storilci pridobiti osebne in bančne podatke posameznikov.

V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter jih prepričati, da so njihovi podatki zlorabljeni, so danes sporočili iz združenja.

Takole je slišati, ko pokliče goljuf. Zaznali smo prevaro, ko napadalec pokliče in se predstavi kot uslužbenec slovenske banke ali Banke Slovenije. Navede, da je nekdo v vašem imenu sklenil kredit preko spleta, zato morate nemudoma ukrepati. https://t.co/IbblNY6zMx pic.twitter.com/ce4COWBgRC

— SI-CERT (@sicert) March 16, 2026

Goljuf se v klicu sprva predstavljajo kot uslužbenec komercialnih bank, v nadaljevanju pa celo kot zaposleni v Banki Slovenije, na svoji spletni strani povzema SiCert. Žrtve želi prepričati, da so bili njihovi podatki zlorabljeni in da je nekomu v njihovem imenu uspelo odpreti nove račune ter skleniti kredite. Kot rešitev predlaga prenakazilo sredstev na nov "varen" račun pod njihovim upravljanjem ali odpiranje novega računa.

Nekatere podatke posredujete le ob plačilu, ne pa tudi prejemu sredstev

Za nadaljevanje postopka odprtja računa žrtvam po elektronski pošti posredujejo obrazec, s katerim skušajo pridobiti občutljive podatke, kot sta številka računa in varnostna koda plačilne kartice (CVV). V združenju ob tem opozarjajo, da se te podatke posreduje le takrat, ko sami izvajamo plačilo, ne pa ob prejemanju sredstev.

SiCert poudarja, da napadalci uporabljajo cel nabor tehnik socialnega inženiringa. Ena izmed njih je sklicevanje na avtoritete, kjer uporabljajo krinko verodostojnosti s sklicevanjem na policijo, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko ali Europol. Druga tehnika je ustvarjanje strahu s trditvami o takojšnji zlorabi, ki zahteva hiter odziv, čemur takoj ponudijo pripravljeno "rešitev".

Poleg tega napadalci pogosto gradijo odnos zaupanja in zahtevajo, da komunikacija ostane "skrivnost". Žrtvam pogosto odsvetujejo klicanje policije z obljubo, da bodo le ob zasebni komunikaciji dobile povrnjen denar.

V združenju poudarjajo, da banke in hranilnice od svojih strank nikoli ne zahtevajo občutljivih podatkov ali prenosa sredstev po telefonu zaradi domnevnih varnostnih razlogov. "Takšne zahteve so jasen znak prevare," so izpostavili.

Strankam svetujejo izjemno previdnost in takojšnjo prekinitev klica. "Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico in obvestite tudi pristojne organe, vključno z nacionalnim odzivnim centrom SI-CERT," so še dodali v ZBS.