Zalivski tok se spreminja. To je lahko znak najnevarnejšega scenarija
Zalivski tok kot opozorilo. Znanstveniki so zaznali možen zgodnji znak podnebnega preobrata. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Nizozemski znanstveniki opozarjajo, da bi lahko premikanje Zalivskega toka proti severu predstavljalo zgodnji opozorilni znak za enega najnevarnejših podnebnih scenarijev – kolaps sistema atlantskega meridionalnega prevrnitvenega kroženja (AMOC), ki pomembno vpliva na globalno podnebje in Evropi zagotavlja mile zime. Študija raziskovalcev z Univerze v Utrechtu, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, temelji na naprednih računalniških simulacijah Atlantskega oceana.
Kaj je AMOC in zakaj je pomemben?
AMOC (angl. Atlantic meridional overturning circulation) je sistem oceanskih tokov, ki krožijo vodo znotraj Atlantskega oceana, pri čemer toplo vodo prenaša proti severu in hladno vodo proti jugu. Ta sistem je del globalnega tekočega traku, ki kroži hladno globokomorsko vodo in toplo površinsko vodo po vsem svetu. Delovanje si lahko ogledamo na posebni video simulaciji kroženja.
Kroženje se začne, ko se topla voda blizu površine premika proti poloma (kot je Zalivski tok v severnem Atlantiku), kjer se ohladi in tvori morski led. Ko se led tvori, sol ostane v oceanski vodi. Zaradi velike količine soli v vodi postane gostejša, se potopi in se prenaša proti jugu v globini. Sčasoma se voda v procesu, imenovanem “upwelling”, dvigne nazaj proti površini in segreje, s čimer se zaključi krog. Celotno kroženje AMOC in globalnega tekočega traku je precej počasen. Ocenjuje se, da potrebuje del vode (kateri koli kubični meter) približno 1000 let, da opravi svojo pot vzdolž traku.
Topla voda, ki jo AMOC prinaša na sever, ogreva zrak nad Atlantikom in blaži zime v Evropi, zaradi česar ima zahodna Evropa milejše podnebje kot območja na isti geografski širini v Severni Ameriki.
AMOC je pomemben sistem oceanskih tokov, ki vpliva na globalno podnebje. Njegova potencialna upočasnitev bi lahko imela resne posledice za ljudi in ekosisteme po vsem svetu.
Ključna ugotovitev: signal 25 let vnaprej
Simulacije nizozemske ekipe kažejo, da bi se Zalivski tok lahko nenadoma premaknil proti severu približno 25 let pred morebitnim kolapsom AMOC-a. Raziskovalci so v modelu opazili, da se tok najprej premika postopoma, nato pa v zelo kratkem obdobju, le nekaj letih, doživi izrazit skok proti severu, kar bi lahko predstavljalo jasen signal, da se sistem približuje kritični točki.
Podnebne posledice bi bile globalne, padec temperature za približno 10 stopinj Celzija
Upočasnitev ali kolaps AMOC-a bi imel daljnosežne posledice za podnebje po svetu, saj bi v severozahodni Evropi temperature lahko občutno padle, v tropskih območjih pa bi se spremenili padavinski vzorci. Motnje bi lahko prizadele monsune v Afriki in Aziji, kar bi vplivalo na preskrbo s hrano za milijarde ljudi, hkrati pa bi se gladina morja ob vzhodni obali ZDA lahko znatno zvišala. Po ocenah strokovnjakov bi bilo območje Sredozemlja, vključno s Slovenijo, manj prizadeto glede temperatur, vendar bi se lahko spremenili vzorci padavin.
V mnogih delih Evrope bi zime postale hladnejše, medtem ko bi se v tropskih območjih spremenili padavinski vzorci. Monsuni v Afriki in Aziji bi se lahko porušili, kar bi vplivalo na preskrbo s hrano za milijarde ljudi.
Oceanograf Ivica Vilibić z Inštituta Ruđer Bošković po poročanju hrvaškega portala Index pravi, da bi kolaps AMOC-a v severozahodni Evropi, zlasti na Škotskem in ob obalah Norveške, povzročil povprečen padec temperature za nekaj manj kot deset stopinj.
»Z drugimi besedami, podnebje v teh krajih bi bilo podobno podnebju na podobnih geografskih širinah ob vzhodni obali Severne Amerike, na primer na območju Nove Fundlandije. Ta temperaturna anomalija bi se hitro zmanjševala proti srednji Evropi, medtem ko bi območje Sredozemlja, s tem pa tudi Slovenija, ostalo ‘nedotaknjeno’, vsaj glede povprečnih temperatur, padavin pa bi bilo nekoliko več zaradi sprememb poti ciklonov nad Atlantikom. Beseda ‘nedotaknjeno’ pravzaprav pomeni, da bi bilo Sredozemlje pod vplivom izrazitega globalnega segrevanja in vsega, kar s tem pride,« pojasnjuje.
Zalivski tok je največji morski tok na svetu. Svojo pot pričenja v Mehiškem zalivu in potuje ob vzhodni obali ZDA proti Evropi. Povprečna širina toka je 70 kilometrov, potuje pa s hitrostjo 2 m/s. Količina vode, ki se transportira v zalivskem toku, je ogromna in znaša do 55 sverdrupov (1 sv = 1.000.000 m3/s), kar je 300-krat več od običajnega pretoka v reki Amazonki.
Prvi znaki že vidni, a negotovi
Nekatere meritve že kažejo, da se Zalivski tok v zadnjih desetletjih res pomika proti severu, hkrati pa znanstveniki zaznavajo tudi rahlo slabljenje globinskih tokov, ki so del AMOC-a. Kljub tem opažanjem raziskovalci opozarjajo, da trendi še niso dovolj izraziti, da bi lahko zanesljivo napovedali kolaps, saj so spremembe lahko posledica različnih dejavnikov, ne zgolj slabljenja tega sistema.
Kolaps – realna možnost ali oddaljen scenarij?
Podnebni modeli ponujajo različne scenarije, pri čemer nekateri nakazujejo možnost kolapsa že sredi stoletja ob nadaljnjem segrevanju planeta, medtem ko drugi predvidevajo postopno slabljenje brez nenadnega zloma. Znanstveniki zato poudarjajo, da so potrebne dodatne raziskave, natančnejši modeli in več opazovanj, pri čemer ostaja eden ključnih izzivov tudi velika računska moč, potrebna za izvedbo zanesljivih simulacij.
Spremembe v enem znanem oceanskem toku bi lahko razkrile dogajanje v veliko večjem sistemu globinskih tokov.
Majhen del večje slike
Nova študija predstavlja pomemben, a še vedno omejen korak v razumevanju sprememb v severnem Atlantiku, zato znanstveniki poudarjajo, da je iskanje zgodnjih opozorilnih znakov, kot je premik Zalivskega toka, ključno za pravočasno prepoznavanje morebitnih prelomnih točk v podnebnem sistemu.
Aktualne vremenske razmere spremljajte na svet24.si/vreme
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
