Če v ušesih slišite bitje srca, tega ne smete prezreti
Če v ušesih slišite lastni srčni utrip, niste edini. Pojav je pogosto neškodljiv, včasih pa lahko opozarja na težave, ki jih ni dobro prezreti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Nenaden občutek, da v ušesih slišite lastni srčni utrip, zna biti precej neprijeten. Še posebej, če se pojavi v tišini, tik pred spanjem ali brez očitnega razloga. Čeprav je tak pojav pogosto neškodljiv, ga strokovnjaki ne priporočajo kar ignorirati, zlasti če se ponavlja.
Kaj pravzaprav slišite?
Pojav, pri katerem zaznavamo utrip srca v ušesih, strokovno imenujemo pulsatilni tinitus. Gre za specifično obliko tinitusa, pri kateri zvok ni stalno šumenje ali piskanje, temveč je usklajen z bitjem srca.
Občasno ga lahko zazna skoraj vsak, na primer med ležanjem na boku ali po telesnem naporu, ko je pretok krvi intenzivnejši. V teh primerih gre praviloma za normalen fiziološki odziv telesa.
Najpogostejši vzroki
V večini primerov je razlog precej banalen. Eden najpogostejših je disfunkcija Evstahijeve cevi, ki povezuje srednje uho z nosnim delom žrela. Če je zamašena (denimo zaradi alergij ali prehlada) lahko spremeni zaznavanje zvokov v ušesu.
Med pogostimi vzroki so še:
- nabiranje ušesnega masla, ki lahko mehansko spremeni prevajanje zvoka,
- tekočina v srednjem ušesu,
- začasno povišan srčni utrip (npr. po vadbi ali stresu).
Redkeje je vzrok povišan krvni tlak, ki poveča silo pretoka krvi skozi žile in s tem okrepi zaznavo utripa.
Kdaj je potrebna previdnost?
Čeprav je pulsatilni tinitus pogosto nenevaren, obstajajo primeri, ko zahteva dodatno pozornost. Posebej pomembno je, da ukrepate, če:
- se pojavlja pogosto ali vsakodnevno,
- se je pojavil nenadoma in brez jasnega razloga,
- ga spremljajo drugi simptomi (vrtoglavica, glavobol, šumenje, slabši sluh).
V redkih primerih so lahko v ozadju resnejša stanja, kot so:
- zoženje ali zamašitev vratnih arterij,
- anemija ali motnje ščitnice,
- neželeni učinki nekaterih zdravil,
- zelo redko tudi žilne nepravilnosti, kot sta anevrizma ali žilni tumor.
Kaj lahko preveri zdravnik?
Osnovni pregled običajno vključuje merjenje krvnega tlaka, pregled ušes in poslušanje pretoka krvi v vratnih arterijah. Po potrebi zdravnik naroči tudi laboratorijske preiskave za izključitev anemije ali težav s ščitnico. Če obstaja sum na žilne spremembe, so lahko potrebne dodatne slikovne preiskave.
Kdaj brez skrbi?
Dobra novica je, da večina ljudi ta pojav doživi le občasno. Če se pojavi redko, traja kratek čas in ni povezan z drugimi težavami, običajno ne pomeni nič resnega. Kljub temu pa velja preprosto pravilo: če vas nekaj v telesu ponavljajoče opozarja nase, ga je smiselno preveriti. Tudi zato, ker lahko že osnovni pregled izključi resnejše vzroke in prinese precej mirnejši spanec.
