M. L., arhiv DL

##IMAGE-3642032##

Člani zdravstvenega sveta so ob včerajšnji obravnavi enotne metodologije organizacije urgentnih centrov opozorili tudi na pomanjkanje kadrov za njihovo vzpostavitev. Po napovedih predstavnikov ministrstva bodo združevali kadre iz urgentnih centrov in bližnjih zdravstvenih domov, pogovore o načinu dela v prihodnje s posameznimi zavodi bodo začeli še ta mesec.

Zdravstveni svet je podprl usmeritev uvedbe urgentnih centrov, ki naj bi začeli delovati konec leta. V razpravi so člani izrazili več pripomb in vprašanj, med drugim so opozorili na pomanjkanje kadra.

Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar je v zvezi s tem poudaril, da bodo lahko urgentni centri delovali le, če bodo združili kadre, ki se danes že ukvarjajo z nudenjem nujne medicinske pomoči. Strokovnjaki se morajo združevati okoli bolnika, ne pa da bolnik hodi od enega do drugega zdravnika, je poudaril in pojasnil, da je bolniku vseeno, ali zdravniku na tablici piše Splošna bolnišnica Celje ali Zdravstveni dom Celje.

Tudi po besedah Dušanke Petrič z ministrstva za zdravje je združevanje smiselno, kot je pojasnila, sta zdravstveni dom in urgentni center ponekod oddaljena 50 ali 100 metrov. Napovedala je, da se bodo po končanem medresorskem usklajevanju pravilnika, kar bo v drugi polovici meseca, sestali z vsakim urgentnim centrom in bližnjim zdravstvenim domom ter se natančno dogovorili o načinu dela v prihodnje. Po njenih besedah je namreč vsak urgentni center poseben, drugačen od drugega, zato ni mogoče dati enotnega navodila za vse.

Petričeva se strinja, da je kader problem. Bi pa bilo po njenih besedah najslabše, če bi se zdravniki družinske medicine uprli in ne bi hoteli delati v urgentnih centrih. Specializantov urgentne medicine namreč pri nas še ni dovolj. Po pojasnilih Petričeve sicer razpisujejo maksimalno število specializacij za urgentno medicino, ker gre za novo specializacijo, pa primanjkuje tudi mentorjev.

Možnost za dospecializacijo so na ministrstvu dali tudi tistim zdravnikom družinske medicine, ki že delajo na področju nujne medicinske pomoči, je pojasnila. Po njenih besedah bodo po prehodnem obdobju v polnem razmahu centri delovali konec leta 2018 ali leta 2019, takrat bodo imeli tudi zbrane podatke in bodo lahko sprejemali nadaljnje ukrepe.

Tadej Avčin z ljubljanske pediatrične klinike je opozoril še na problem na področju pediatrije, kjer bi bilo po njegovem mnenju prav tako treba urediti urgentno dejavnost. Po besedah Petričeve so se na ministrstvu dogovorili, da se bodo lotili urejanja urgence za pediatrijo in najpozneje v začetku prihodnjega leta pripravili dokument o ureditvi tega področja.

Na opozorila, da se službe nujne medicinske pomoči srečujejo z veliko primeri, ki niso urgentni, je Gregor Prosen iz delovne skupine za pripravo novega pravilnika pojasnil, da to daje signal, da je treba krepiti primarno raven zdravstva in poenostaviti dostop do družinskega zdravnika.

Roman Košir iz delovne skupine, ki je na seji zdravstvenega sveta tudi predstavil enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov, je sicer poudaril velike prednosti horizontalne ureditve nove urgence, pri kateri ni več ločitve primarne in sekundarne ravni. Tako bo manj podvajanja, bolnik pa bo hitreje prišel do specialista, je pojasnil.