Danes je četrtek in v roke lahko vzamete nov, sveže tiskani Dolenjski list. V njem med drugim pišemo, da novomeško bolnišnico, ki je spet covidna, ponovno čaka zmanjševanje rednih programov in večje čakalne dobe. Poročamo pa tudi, da imajo postcovidni bolniki hude zdravstvene težave.

Kot pove strokovni direktor SB Novo mesto Boštjan Kersnič, so vedeli, »da bodo jesenski in zimski meseci za nas večji izziv, zato skušamo ostati mirni in se po dosedanjih izkušnjah kar najboljše pripraviti. Zavedamo se, da bo virus še nekaj časa z nami, pa tudi to, da preostale bolezni ne bodo kar izginile, zato bomo skušali čim več programov držati odprtih čim dlje.«

Čakalne dobe pa so že zdaj dolge. Nad dopustnimi mejami so pri ortopedskih in ORL-operacijah, očesnih operacijah sive mrene, RTG-diagnostiki, vendar tu realizacijo programa presegajo. Zaradi obvladovanja epidemije covida pa ni tako pri programih, večinoma v internističnih specialističnih ambulantah, kjer je zaostanek največji.

Kot pravi Kersnič, jih najbolj skrbi področje kardiologije, zato so se javili na razpis za skrajševanje čakalnih dob tudi v tej dejavnosti. V bolnišnici nasploh zagnano delajo pri zmanjševanju zaostankov zaradi covida-19 – pri kolonoskopijah in gastroskopijah so jih že v celoti odpravili.

Kot pravi Kersnič, so nekaj kadrovskih okrepitev na področju internistike dobili, žal pa glavni problem ostaja Urgentni center (UC). Takoj bi potrebovali deset urgentnih zdravnikov, ki pa jih ni.

Z osebno varovalno opremo je novomeška bolnišnica dobro opremljena, imajo tudi drugo opremo za obvladovanje predvidenega števila covidnih pacientov.

ZAKAJ NEZAUPANJE

Boštjan Kersnič meni, da je na nizka precepljenost pri nas odraz nezaupanja v širše dogajanje, povezano z ukrepi in spremenjenim načinom življenja, v katerem se je znašel ves svet.

»Tehnologija nam je v mnogih pogledih življenja precej olajšala, po drugi strani pa je ta povezanost z vsem svetom omogočila tudi nenadzorovan razmah nepreverjenih informacij. Ne verjamemo v grobe pristope in avtoritaren način. Verjamemo, da živimo v okolju, ki je sposobno videti širšo zgodbo in narediti pravo stvar, tudi če je pot do pravega zaključka malo daljša. Ljudi ne smemo podcenjevati,« meni strokovni direktor bolnišnice, v kateri se trudijo tudi za višjo precepljenost zaposlenih, čeprav se zavedajo, da je to tema, ki naleti na precej burne odzive.

PRIZADETA DIHALA, JETRA, ŽILE, DEMENCA …

Morda pa bodo koga v cepljenje prepričali tudi naslednji podatki, ki govorijo o tem, da se v naše bolnišnice, tudi v novomeško, vrača vse več postcovidnih bolnikov, ki imajo hude zdravstvene težave.

Najpogosteje so prizadeta dihala. To se lahko kaže na primer s kašljem, tiščanjem v prsnem košu, težkim dihanjem. Če je na rentgenski sliki viden vnetni infiltrat, gre za pljučnico.

Razmeroma pogosto so kot posledice covidne bolezni vidni tudi prizadetost jeter in žil s posledičnim nastankom strdkov v njih.

Ob prebolevanju covida-19 so bolniki zaradi okužbe imunsko kompromitirani, številni organi so poškodovani, zato lažje pride do sekundarnih bakterijskih okužb. Pri nekaterih starejših pacientih, ki so prej sicer že kazali posamezne znake demence, a so bili še sposobni skrbeti zase, pa pogosto vidijo poslabšanje mentalnega stanja. Zato po odpustu potrebujejo več pomoči ali pa celo namestitev v dom.

Podrobneje, kot omenjeno, v novem, tiskanem Dolenjskem listu.