Profimedia

Čeprav je posledica postopnega procesa, ki se pogosto začne že v otroštvu, se njeni resni simptomi običajno pokažejo šele v odrasli dobi. Dobra novica je, da lahko njen razvoj bistveno upočasnimo – včasih celo preprečimo – če se pravočasno odločimo za zdrav življenjski slog.

Gre za bolezen, pri kateri se arterije, ki oskrbujejo srce s krvjo, postopoma zožijo ali zamašijo. Glavni krivec za to je ateroskleroza, pri kateri se na stene žil nalagajo mehke obloge iz holesterola, maščob, kalcija in drugih snovi. Ko obloge postanejo prevelike, omejijo pretok krvi in povzročijo bolečino, težko dihanje ali celo srčni infarkt.

Zakaj pride do bolezni?

Ateroskleroza se ne deduje neposredno, podeduje pa se nagnjenost k njej. Čeprav ima večina ljudi po 50. ali 60. letu starosti že nekaj sprememb na žilah, se tveganje poveča z nezdravim življenjskim slogom. Največ škode povzročijo kajenje, mastna in sladka prehrana, premalo gibanja, visok krvni tlak ter sladkorna bolezen. Na napredovanje vplivata tudi starost in spol – tveganje je večje po 65. letu, ženske pa so praviloma bolj ogrožene po menopavzi.

Profimedia

Simptomi, ki jih ne gre spregledati

Bolezen dolgo časa poteka tiho, brez opozorilnih znakov. Težave se pojavijo, ko srce ne dobi dovolj krvi. Najpogosteje gre za angino pektoris, torej bolečino ali nelagodje v prsih ob naporu, stresu ali jezi. Pogosti spremljevalci so tudi težko dihanje, utrujenost, omotica in slabost.

Če pride do popolne zapore žile, nastopi srčni infarkt, ki se kaže kot močna bolečina za prsnico, pogosto skupaj z znojenjem in občutkom dušenja. Podoben proces v možganskih žilah lahko vodi v možgansko kap.

Prehrana

Kardiologi opozarjajo: po 60. letu se izogibajte temu zajtrku

Kako zdravniki postavijo diagnozo?

Ob sumu na koronarno srčno bolezen zdravnik opravi pregled in predlaga preiskave, kot so elektrokardiogram (EKG), obremenitveni test, angiogram ali krvne analize. Pomemben pokazatelj je vrednost holesterola, ki bi jo moral poznati vsak odrasel že pri 20 letih. Če je v mejah normale, pregled ponovimo čez nekaj let, v nasprotnem primeru pa je potreben posvet z zdravnikom in sprememba življenjskih navad.

Shutterstock

Zdravljenje in možnosti okrevanja

Zdravljenje se vedno prilagodi posamezniku. Pri blažjih oblikah so v ospredju spremembe življenjskega sloga, ob napredovali bolezni pa zdravniki predpišejo zdravila za zniževanje holesterola, uravnavanje krvnega tlaka in preprečevanje strjevanja krvi. V hujših primerih so potrebni tudi posegi, kot sta angioplastika s stentom ali obvodna operacija, ki izboljšata prekrvitev srca.

Zdravje

Merite krvni tlak doma? Kardiologi opozarjajo na eno pogosto napako

Najboljša terapija: preventiva

Strokovnjaki so si enotni – preventiva je najučinkovitejša zaščita. To pomeni predvsem prenehanje kajenja, uravnoteženo prehrano z manj nasičenih maščob in sladkorja, dovolj sadja in zelenjave ter redno telesno dejavnost. Priporočeno je vsaj pol ure gibanja na dan, pri čemer naj bodo vključene vse mišične skupine. Pomembno je tudi ohranjanje zdrave telesne teže, zmerno uživanje alkohola, obvladovanje stresa in kakovosten spanec.