Najpogostejše klopne bolezni v Sloveniji in kako se jim izogniti
Kar zadeva klopne bolezni, je Slovenija oziroma vsa Srednja Evropa med najbolj ogroženimi v Evropi. Katere bolezni prenašajo klopi in kako jih preprečiti?
Najvišja stopnja okužb, ki jih v Evropi povzročijo klopi, je v Srednji Evropi, tudi v Sloveniji ter med drugim še v Avstriji in Švici. Klopi prenašajo klopne bolezni, kot so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis (KME) in humana granulocitna anaplazmoza (HGA).
Lymska borelioza
Najpogostejša klopna bolezen je lymska borelioza, ki jo povzročajo bakterije Borrelia. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) imamo 5.000 do 6.000 primerov letno. Kaže se s simptomi, kot so rdeči kolobar (erythema migrans), utrujenost, vročina in bolečine. Napredujoče faze prizadenejo živčevje ali srce. Diagnoza je zapletena, zdravljenje z antibiotiki pa učinkovito, če je pravočasno.
Klopni meningoencefalitis
Kot kažejo podatki NIJZ, je klopni meningoencefalitis (KME) virusna bolezen s 100 do 250 primeri letno. Prva faza bolezni se odvije s simptomi, podobnimi gripi. Druga faza je veliko hujša, saj lahko poleg vročine in glavobola prinese tudi ohromitve. Smrtnost je enoodstotna. Po trditvah strokovnjakov je cepljenje edina zaščita, a je precepljenost nizka, 22-odstotna.
Humana granulocitna anaplazmoza
Med klopne bolezni uvrščamo tudi humano granulocitno anaplazmozo (HGA). Gre za je redko bakterijsko okužbo v povprečju z 1,2 primera na 100.000 prebivalcev. Simptomi so podobni gripi, zdravljenje pa poteka z antibiotiki.
Temeljna preventiva
Previdni bodimo vsakič, ko se podamo v naravo, posebej v vlažne in mešane gozdove. Vedno se zaščitimo z ustreznimi repelenti, po prihodu domov pa telo natančno preglejmo. Klopi se najraje zadržujejo na obrobjih gozdov v podrasti, travi in v grmovju. Na nas lahko prežijo tudi v parkih in vrtovih. Na sebi imejmo svetla oblačila, da bomo drobnega nadležneža prej opazili in kar najhitreje odstranili ter tako zmanjšali tveganje za okužbo. Podatki kažejo, da v prvih štiriindvajsetih urah redko pride do prenosa.
Kako pravilno odstranimo klopa
Klopa pravilno odstranimo s pinceto, tako da ga s to primemo čim bližje koži. Izvlecimo ga počasi oziroma previdno. Kadar to naredimo sunkovito, je namreč bolj verjetno, da bo rilček ostal v koži. V roku dneva ali dveh se sicer ostanek klopa običajno iz kože izloči sam.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
