arhiv lokalno.si

##IMAGE-3491797##

Danes je evropski dan darovanja organov in tkiv. Lani je bilo v Sloveniji 17 darovalcev organov na milijon prebivalcev, s čimer se uvrščamo v evropsko povprečje. Vendar pa je zmogljivost na področju možnih darovalcev skoraj za polovico večja. Sicer darovanje organov podpira 71 odstotkov Slovencev, kažejo rezultati raziskave. Od tistih, ki so za darovanje organov, je 33 odstotkov odločenih, da bo po smrti svoje organe darovalo, 63 odstotkov se glede tega vprašanja še ni odločilo.

V Sloveniji je trenutno veljavna zakonodaja kombinirana. Uzakonjeno imamo informirano soglasje, kjer se lahko posameznik začasa življenja opredeli, da bo darovalec po smrti, kar pa stori manj kot odstotek ljudi. Ostale donacije organov po smrti pa potekajo s soglasjem svojcev umrlih. V Sloveniji darovanje organov zavrne 17 odstotkov svojcev pokojnikov. Med najpogostejšimi razlogi za zavrnitev darovanja je nepoznavanje volje umrlega. Pogosti strahovi ljudi, ki so proti darovanju organov po smrti, pa so nezaupanje in strah pred morebitnimi zlorabami.

Darovalec lahko postanete na OZ RK Novo mesto

Darovalec po svoji smrti lahko postane vsakdo po dopolnjenem 15. letu in ni nosilec bakterijske ali virusne okužbe. Darovalec se opredeli s Pristopno izjavo darovalca pri pooblaščeni osebi v osnovi zdravstveni in lekarniški mreži, Karitasu in Rdečem križ Slovenije, za dokazilo identitete pa potrebuje osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Izjava ima naravo pravnoveljavne listine, zato je potrebno z dokumentom ravnati kot z osebnim podatkom in ga tako tudi varovati. Podatki darovalca se shranijo v elektronsko zbirko podatkov na Slovenija-transplant, kjer hranijo tudi papirnato obliko izjave. Ti podatki so posebej zaščiteni, dostop do njih je omogočen le posebej pooblaščenim zdravnikom in to šele po smrti imetnika kartice zdravstvenega zavarovanja.

Na našem območju je Območno združenje RK Novo mesto edino, ki pobira pristopne izjave darovalcev. Do sedaj so pridobili 126 izjav. Izjave se lahko podpišejo vsak delovni dan, v delovnem času na sedežu OZ RK Novo mesto.

Število presaditev bi morali zvišati

Slovenija se s presaditvami nekaterih organov sicer uvršča v evropski vrh. Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila v Sloveniji izpeljana 1970, do leta 2007 so pri nas opravili skupno že 884 presaditev organov in 379 presaditev kostnega mozga. A da bi zvišali število presaditev, bi bilo treba spremeniti organizacijo dejavnosti, pravi predsednik Slovenskega združenja za transplantacijo Valentin Sojar. V ta namen je že predlagal ustanovitev Centra za transplantacijo. Ta bi deloval v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in pospeševal in okrepil sodelovanje s Slovenija-transplantom in z regijskimi bolnišnicami.

Rezultati boljše organizacije se na primer vidijo na porastu opravljenih presaditev srca v Sloveniji, ki je bil lani program z največ opravljenimi operacijami v Evropi na število prebivalcev. Po mnenju predsednika Sojarja je takšna porast posledica ustanovitve oddelka za napredovano srčno popuščanje, ki centralizira dejavnost na področju Slovenije.

Slovenski program presaditve organov je po mnenju Sojarja sicer uspešen po kakovosti, vendar pa je še vedno premalo presaditev v primerjavi s sosednjimi državami EU. Vzrok naj bi bil predvsem v premajhnemu številu ugotovljenih umrlih darovalcev, premajhnemu številu bolnikov, uvrščenih na čakalne liste ter prenehanju programa presaditve ledvic od živega darovalca.

V tujini se na listo za presaditev ledvic uvrstijo vsi bolniki, ki se zdravijo z dializo, razen če obstajajo zdravstvene težave oz. druge ovire, zaradi katerih je presaditev neizvedljiva. Prav tako v tujini zdravstvene zavarovalnice vzpodbujajo bolnike z dializo, naj se uvrstijo na čakalno listo za presaditev. Pri nas pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na področju presaditev trenutno ne izvaja nobenih pro-aktivnih dejavnosti, razen ustreznega financiranja.

Mojca Lorenčič iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije pri tem opozarja, da so bolniki s kronično odpovedjo ledvic pogostokrat neustrezno informirani o presaditvi ledvic, še preden se začnejo zdraviti z dializo. Po določenem času, ko se zdravijo z dializo, pa se nekateri bolniki neradi odločajo za presaditev ledvice, saj operacija vseeno predstavlja določeno tveganje.

Po zadnjih podatkih registra bolnikov s kronično ledvično odpovedjo je bilo leta 2008 v Sloveniji 1967 bolnikov, ki so se zdravili zaradi kronične odpovedi ledvic. 1448 se jih je zdravilo z dializo, 519 pa jih je imelo presajeno ledvico.