arhiv DL

##IMAGE-3293847##

Za kužno malokrvnostjo konj (IAK), nevarno boleznijo, ki se prenaša preko krvosesih žuželk, kot so konjske muhe in obadi, je letos zbolelo že skoraj 30 konjev, med katerimi naj bi bili tudi trije s področja Posavja.

Vzrok za večje število okuženih konj naj bi se skrival predvsem v intenzivni trgovini s temi živalmi, po ocenah strokovnjakov pa naj bi bilo število okuženih konj še večje, saj jih veliko še vedno ni bilo testiranih. Bolezen je med konjerejci povzročila precejšen preplah, zato so se tudi v različnih združenjih odzvali s povečanim številom testiranih konj.

“Doslej so v Posavju odkrili 3 primere, vendar ne pri naši pasmi. En primer je bil na Pokleku nad Blanco, eden na Gmajni pri Raki, eden pa v okolici Kostanjevice na Krki. Sicer pa smo v našem združenju odvzeli približno dve tretjini vzorcev, vsi pa so bili negativni,” je povedal Anton Simonišek, predsednik Združenja rejcev konj pasme Posavec, v katerega je včlanjenih približno 220 konjerejcev.

Ker pa je testiranj v povprečju še vedno premalo, so se veterinarji odločili, da v času od 1. avgusta do 30. septembra za 30 odstotkov znižajo ceno odvzema krvi za IAK. To pa še ni vse. V Veterinarski upravi RS naj bi namreč resno razmišljali tudi o spremembi pravilnika glede pregledov na IAK, s katero naj bi čas veljavnosti izvidov pregleda z enega leta zmanjšali na tri mesece, vsaj enkrat letno pa bi morali biti pregledani tudi konji, ki ne zapuščajo hleva.

“Leta 2006 smo si priborili, da gredo konji na pregled enkrat letno, zato se z morebitnimi spremembami ne strinjamo, saj je cepljenje precej drago, s 1. julijem pa je začelo veljati še obvezno mikročipiranje konjev, kar prinaša še dodaten strošek,” je bil jasen Simonišek.

Slovenski Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje kužne malokrvnosti konj predpisuje, da morajo biti vsi kopitarji, ki se jih odpravlja na trge, sejme, razstave, tekmovanja ali druga zbiranja živali, enako tudi ob spremembi lastništva, enkrat letno pregledani na IAK. Rezultat tega pregleda mora veterinar vpisati v identifikacijski dokument kopitarja, lastniki in upravitelji hlevov pa ne bi smeli dovoliti, da na njihovo posestvo vstopi konj, ki nima veljavnega negativnega izvida IAK.

Ob uvedbi novih finančnih bremen pa konjerejcem težave povzroča še gospodarska kriza, ki se odraža predvsem v nizki prodajni ceni konjev, za katero je kriva tudi intenzivna trgovina z njimi. Prav slednja naj bi bila tudi vzrok za večje število okužb z kužno malokrvnostjo, zato strokovnjaki opozarjajo ljudi, naj ob nakupu konj s področja Vzhodne Evrope zahtevajo tudi potrdilo, da je bil konj veterinarsko pregledan, in takoj opravijo testiranje na IAK.

“Mislim, da mora vsak konjerejec imeti nadzor nad svojo čredo,” meni tudi predsednik Združenja rejcev konj pasme Posavec, ki opozarja tudi na negativen vpliv bolezni na organizacijo različnih konjskih razstav, sejmov in “žegnanj”.

V bližnji prihodnosti bo takšnih dogodkov namreč kar nekaj, ob morebitnem večjem izbruhu bolezni pa bi lahko nekatere od njih tudi odpovedali.