© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Atrijska fibrilacija: motnjo doživi vsaka četrta oseba po 40. letu


tednik
Štajerski Tednik
1. 11. 2021, 22.27
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Motnja srčnega ritma je resno stanje in lahko pripelje do hudih posledic, celo do usodne možganske kapi.

1635431274_pomagajmo_si.jpeg
Arhiv Štajerskega Tednika

Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do usodne možganske kapi. Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.

Nevarnost strdkov

Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap.

Kdaj k zdravniku

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.