Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Atrijska fibrilacija: motnjo doživi vsaka četrta oseba po 40. letu


Štajerski Tednik
1. 11. 2021, 22.27
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Motnja srčnega ritma je resno stanje in lahko pripelje do hudih posledic, celo do usodne možganske kapi.

1635431274_pomagajmo_si.jpeg
Arhiv Štajerskega Tednika

Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do usodne možganske kapi. Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.

Nevarnost strdkov

Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap.

Kdaj k zdravniku

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.