Arhiv Štajerskega Tednika

Po mnenju Darje Potočnik Benčič, predsednice Lekarniške zbornice Slovenije, bi imelo sprejetje novele katastrofalne posledice za zaposlene v lekarnah in uporabnike: slabšo dostopnost do zdravil in povečanje vpliva na strokovno neodvisnost farmacevtov. Dotika pa se predlog tudi lastniške strukture lekarn.

Spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti bi po mnenju Darje Potočnik Benčič prinesle škodljive spremembe, zato si stroka prizadeva ustaviti sprejetje novele. O predlogu je ta teden razpravljal Odbor za zdravstvo, zadnjo besedo pa bodo imeli poslanci državnega zbora.

Direktorica Lekarniške zbornice Slovenije vztraja, da bi bili v primeru, da bi obveljal veljavni predlog, državljani Slovenije prikrajšani za marsikaj: „Posledice bodo katastrofalne. Med drugim bo slabša dostopnost do zdravil in lekarniških storitev, slabša preskrba prebivalcev z zdravili, povečan bo vpliv na strokovno neodvisnost magistrov farmacije, povečan bo pritisk na pospeševanje prodaje zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil, pojavila se bo možnost nastajanja monopolov.“ Veljavni Zakon o lekarniški dejavnosti je po njeni oceni dober, zato potrebe po spreminjanju ne razume.

Več lekarn v mestih, manj na podeželju

Ena ključnih bojazni, ki jo v noveli prepoznava predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, se nanaša na deregulacijo in kriterije lekarniške mreže: „Slednji so pogoj, da imamo lekarne tako v mestih kot tudi na podeželju. Praksa drugih evropskih držav kaže, da deregulacija sicer poveča število lekarn v večjih mestih, vendar prinese zapiranje lekarn v majhnih krajih in zlasti na podeželju. Slovenska mesta so že danes dobro pokrita z mrežo lekarn. Zgostitev mreže v mestih pa ne pomeni samo zapiranja lekarn na podeželju, ampak pomeni tudi slabšo preskrbo z zdravili tudi v mestih.“

Bi sledila odpuščanja

Vrata odprta tujemu kapitalu

Niti politika ni (najbolj) naklonjena predlogu

Preberite več v Štajerskem Tedniku