Koliko je vaše telo v resnici staro? To lahko razkrijeta dva pokazatelja
Emšo na osebni izkaznici pove le del zgodbe. Moč mišic, hitrost hoje in stanje žil lahko razkrijejo precej o tem, kako se naše telo stara.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dva človeka sta lahko isto stara, pa je njuno telo v povsem različnem stanju. Eden brez težav hodi po stopnicah in nosi nakupovalne vrečke, drugi se hitro utrudi že pri vsakodnevnih opravilih. Zato raziskovalce ne zanima samo kronološka starost, ampak tudi tako imenovana biološka starost. Ta ni ena sama natančna številka, ki bi jo lahko odčitali z enim testom.
Različne metode ocenjujejo različne vidike staranja, znanost pa za zdaj še nima enotnega zlatega standarda. Kljub temu lahko nekatere zelo preproste meritve veliko povedo o tem, kako dobro telo ohranja svojo funkcijo.
Kaj pove moč vašega stiska?
Ena najpreprostejših meritev je moč stiska dlani. Izmeri se z dinamometrom, uporablja pa se kot eden od pokazateljev mišične funkcije in telesne krhkosti. Šibkejši stisk raziskave povezujejo s slabšo mobilnostjo in večjim tveganjem za neugodne zdravstvene izide.
Sistematični pregled, objavljen leta 2026, je pokazal tudi, da je bila večja oziroma bolje ohranjena moč stiska povezana z manjšim tveganjem za kognitivni upad. To ne pomeni, da močne roke preprečujejo demenco, ampak da je mišična moč dober pokazatelj splošnega funkcionalnega zdravja.
Mišice začnemo izgubljati razmeroma zgodaj
Mišična masa se s staranjem postopoma zmanjšuje, proces pa se lahko začne že po 30. letu. Pogosto citirane ocene govorijo o približno 3 do 8 odstotkih izgube mišične mase na desetletje, izguba pa se v poznejših letih praviloma pospeši. Še pomembnejša od same količine mišic je njihova funkcija.
Potrebujemo jih za vstajanje s stola, hojo po stopnicah, ravnotežje in samostojnost, pomembno vlogo pa imajo tudi pri uravnavanju krvnega sladkorja. Zato trening moči ni namenjen samo videzu. NIJZ priporoča vaje za krepitev večjih mišičnih skupin najmanj dvakrat na teden, skupaj z aerobno dejavnostjo in vajami za ravnotežje.
Kako hitro hodite?
Tudi hitrost hoje je lahko presenetljivo dober pokazatelj funkcionalnega zdravja. Počasnejša hoja pri starejšem človeku je lahko posledica manjše mišične moči, bolezni sklepov, težav z ravnotežjem, srčno-žilnih ali nevroloških bolezni. Analiza več kot 100.000 ljudi je pokazala, da je bila počasnejša hoja povezana z večjim tveganjem za prezgodnjo smrt in srčno-žilne bolezni.
Kaj pa krvni tlak?
Tudi krvne žile se z leti spreminjajo. Arterije postopoma izgubljajo del svoje prožnosti in postajajo bolj toge, zaradi česar lahko predvsem zgornji, sistolični krvni tlak s starostjo narašča. Toda krvni tlak ni neposreden "merilnik biološke starosti". Nanj vplivajo genetika, telesna masa, prehrana, gibanje, bolezni in zdravila. Bolj neposreden pokazatelj staranja žil je arterijska togost, ki je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Redna aerobna dejavnost pa je v raziskavah povezana z ugodnejšo prožnostjo arterij.
Ali lahko svoje telo "pomladimo"?
Obljube o obračanju biološke ure nazaj so pogosto preveč poenostavljene. Komercialni testi lahko ponudijo številko biološke starosti, vendar različne metode ne merijo nujno istega procesa in njihova uporabnost pri posamezniku še ni povsem jasna. Veliko bolj zanesljivo vemo, da lahko vplivamo na način staranja.
Redna telesna dejavnost pomaga ohranjati mišično moč, ravnotežje, srčno-žilno zdravje in samostojnost. Pomembni so tudi kakovostna prehrana, dovolj spanja, nekajenje in urejen krvni tlak. Ko govorimo o zdravem staranju, je sposobnost telesa, da dobro deluje, pogosto pomembnejša od številke na rojstnodnevni torti.