Slovenija odvisna od uvoza hrane: pridelamo le petino sadja
Ob svetovnem dnevu hrane podatki razkrivajo vse večjo odvisnost od tujih pridelovalcev. Samooskrba s sadjem, zelenjavo in krompirjem je nizka, v zadnjem letu se je še zmanjšala. Kaj pridelamo doma, kaj najpogosteje jemo in kaj bi lahko spremenili?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Združeni narodi so 16. oktober za svetovni dan hrane razglasili leta 1979. Letošnje geslo je »Inovacije danes. Prehrana za jutri«. Toda kako dobro lahko Slovenija s svojo pridelavo nahrani prebivalce?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je stopnja samooskrbe lani presegla 100 odstotkov le pri medu. Pri mesu je znašala 85 odstotkov, pri žitih 74 odstotkov, pri krompirju 34 odstotkov, pri zelenjavi 32 in pri sadju zgolj 21 odstotkov. To pomeni, da domača proizvodnja pri zadnjih dveh skupinah krije le manjši del potreb.
Medu, mesa in žit še dovolj, pri sadju in zelenjavi zaostajamo
V primerjavi z letom 2024 se je samooskrba z žiti in krompirjem zmanjšala za sedem odstotnih točk, samooskrbas sadjem za šest in z zelenjavo za štiri odstotne točke. Sadja smo pridelali približno 64.000 ton, za 30 odstotkov manj kot leto prej, zelenjave pa okoli 80.000 ton oziroma za šest odstotkov manj.
Agencija RS za okolje (Arso) v svojih okoljskih kazalnikih ugotavlja, da se je delež uvožene hrane po vstopu Slovenije v Evropsko unijo povečeval. Po letu 2020 je domačega izvora manj kot petina vse razpoložljive hrane. Slovenija največ hrane uvozi iz drugih članic EU, približno 60 odstotkov iz sosednjih držav.
Podatki Sursa za leto 2025 omogočajo zelo konkreten prikaz sprememb:
Na njivah več soje, manj krompirja
Lani smo pridelali približno 170.000 ton pšenice, skoraj 61.000 ton krompirja in nekaj manj kot 11.000 ton soje. V primerjavi z letom 2015 se je pridelava soje povečala za 134 odstotkov, pridelavasončničnih semen za 65 odstotkov, oljne ogrščice in repice pa za 54 odstotkov. Na drugi strani smo pridelali za tretjino manj krompirja in za 44 odstotkov manj buč za olje.
Med zelenjadnicami je bilo največ belega zelja, približno 14.000 ton, sledili so paradižnik, čebula in solata. V desetih letih se je pridelava bučk povečala za 101 odstotek, korenja za 45 odstotkov in rdeče pese za 35 odstotkov. Toda stročjega fižola smo pridelali za 57 odstotkov manj, ohrovta za 41 odstotkov manj in paprike za 39 odstotkov manj.
Spreminja se tudi živinoreja. Število prašičev se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo za 18 odstotkov, goveda za šest odstotkov, medtem ko se je število perutninskih živali povečalo za 35 odstotkov, na približno 7,8 milijona.
Strokovnjaki opozarjajo na možnosti povečanja domače pridelave
Ob posvetu o slovenski samooskrbi leta 2024 so na ministrstvu za kmetijstvo opozorili na neizkoriščene možnosti pri pridelavi zelenjave. »Na področju zelenjave imamo še veliko odprtih možnosti, treba je investirati v namakalne sisteme, rastlinjake, nove tehnologije, na katerih moramo delati. Treba je tudi razmišljati o organiziranosti v verigi, da se zagotovi stabilnost,« so poudarili.
Tako so v začetku letošnjega leta med ukrepi za krepitev samooskrbe navedli podporo rastlinski pridelavi, gradnji rastlinjakov, namakalnim sistemom ter naložbam v trajne nasade, skladišča in hladilnice.
Samooskrba namreč krepi prehransko varnost, odpornost na globalne krize in ohranja domača delovna mesta. Opozorili pa so tudi na varovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč in zmanjševanje količine odpadne hrane.
Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZ) opozarja tudi na problematiko obsega kmetijskih površin. Zelenjadnice za trg so po njenih podatkih zavzemale le približno 2200 hektarov njivskih površin. Zbornica opozarja tudi na dolgoročno zmanjševanje površin, namenjenih krompirju. Večja domača pridelava sicer ni odvisna samo od razpoložljivih zemljišč. Pomembni so tudi organiziran odkup, položaj kmetov v pogajanjih s trgovci, označevanje porekla in pogoji za naložbe v namakanje ter rastlinjake.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da težava ni zgolj v količini domače pridelave, temveč tudi v konkurenčnosti celotne prehranske verige. Slovenija mora po njegovem mnenju okrepiti pridelovalce in živilska podjetja, ki lahko zagotavljajo velike količine živil za vsakodnevno porabo.
Koliko hrane je na voljo in kaj jemo?
Prebivalec Slovenije je imel lani v povprečju na voljo 129 kilogramov sadja, 110 kilogramov zelenjave, 90 kilogramov mesa in 78 kilogramov krompirja. To so razpoložljive količine, ne podatek o tem, koliko hrane posameznik dejansko zaužije.
Surs ugotavlja, da je sadje vsaj enkrat dnevno uživalo 63 odstotkov prebivalcev, zelenjavo pa 69 odstotkov. Pri obeh živilskih skupinah so bile ženske rednejše potrošnice kot moški. Sadje je vsak dan jedlo 70 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških, zelenjavo pa 73 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških.
Razlike so tudi med starostnimi skupinami. Med prebivalci, starimi 65 let ali več, jih je sadje vsak dan uživalo 75 odstotkov, med starimi od 25 do 34 let pa le 51 odstotkov.
Inštitut za nutricionistiko v raziskovalnem projektu NutriPlant opozarja na prenizek vnos sadja in zelenjave ter ugotavlja, da je vnos prehranske vlaknine pri približno 90 odstotkih odraslih prebivalcev Slovenije nezadosten. Raziskava poudarja tudi pomen potrošnikov pri spodbujanju povpraševanja po lokalnih pridelkih.
Hrana se je nekoliko pocenila, dolgoročno pa dražila
Po podatkih Sursa so bile cene hrane septembra 2026 za 0,9 odstotka nižje kot septembra lani. Zamrznjeno sadje se je medtem podražilo za 22,2 odstotka, zelene stročnice za 21,2 odstotka, maslo in druge mlečne maščobe pa so se pocenili za 18,3 odstotka. Za primerjavo: uvodna objava Sursa navaja, da je bila hrana avgusta medletno cenejša za 1,3 odstotka.
Kljub zadnjim pocenitvam so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v zadnjem desetletju vsako leto zvišale. Leta 2022 je bila inflacija v tej skupini 18,7-odstotna, lani pa 4,7-odstotna.
Svetovni dan hrane tako odpira dve povezani vprašanji: kako zagotoviti dostopno in kakovostno hrano ter kako povečati domačo pridelavo, da bo Slovenija manj ranljiva ob motnjah na svetovnih trgih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
