Peticija za odpravo prodaje jajc iz baterijske reje
Jajca na oko bi se nam zjutraj prav lahko zataknila v grlu. Ne, ker bi nespretni kuhar spregledal kak košček jajčne lupine, temveč če bi vedeli, kaj pravzaprav jemo. V Društvu za zaščito živali Ljubljana in inštitutu Danes je nov dan so nedavno spisali peticijo za odpravo prodaje jajc iz nehumane baterijske reje kokoši nesnic, odgovore trgovskih verig še čakajo.
Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin proizvajalcem jajc podelijo označbe, tako so na vsakem jajcu žigosani način reje (baterijska, talna, prosta ali ekološka), koda države porekla (SI za Slovenijo) in registrska številka proizvajalca. Temeljna oblika reje pri nas je baterijska, vse druge sodijo v kategorijo »alternativnih« sistemov reje; med njimi je najpogostejša talna reja (v naši državi je takih proizvajalcev 63), sledi prosta reja (27), najmanj je ekološke reje (18 proizvajalcev).
Okoli 60 % vseh v Sloveniji proizvedenih jajc prihaja iz t. i. obogatenih kletk oz. baterijske reje. Potrošniki se torej še vedno večinoma odločajo za nakup jajc iz baterijske reje – predvsem zaradi nekoliko nižje cene, pa tudi zaradi neosveščenosti. Situacija v celotni Evropi, kjer redijo okoli 385 milijonov kokoši nesnic, ni bistveno drugačna: po poročilu evropskega Odbora za skupno organizacijo kmetijskih trgov za leto 2016 je vsaj 55,9 % teh kokoši rejenih v obogatenih kletkah, 25,6 % v hlevih oz. talni reji, 13,9 % v prosti reji in 4,5 % na ekoloških kmetijah.
Kokoši nesnice so donedavna lahko redili v baterijskih kletkah s tlorisom v izmeri 550 kvadratnih centimetrov (torej npr. 55 x 10 centimetrov), leta 2012 se je stanje nekoliko izboljšalo. Takrat je namreč v veljavo stopila evropska direktiva o minimalnih pogojih za življenje kokoši nesnic, po kateri so običajne kletke nadomestile t. i. obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši vsaj 750 kvadratnih centimetrov prostora.
Različni pridelovalci jajc so poudarili, da ima baterijska reja poleg prihranka prostora še številne druge prednosti: pri tej obliki reje naj ne bi bilo emisij prahu, smradu iz izpustov ogljikovega dioksida najmanj, poraba krme po jajcu naj bi bila najmanjša (kokoši se namreč skorajda ne morejo gibati), tudi smrtnost kokoši naj bi bila v primerjavi z drugimi načini reje nižja. Sistemi obogatenih kletk naj bi tudi zmanjševali tveganje za kanibalizem, nevarno kljuvanje perja in zlome kosti živali.
Pohabljanje piščancev je prepovedano le v ekološki reji
Palačinke pečemo iz litovskih jajc
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
