Koromač je rastlina izrazitega, a izredno prijetnega vonja. Najbolj mu ustrezajo obale Sredozemlja, od koder tudi prihaja, zaradi česar mu prijajo predvsem suha in topla tla. Ker ob morskih obalah skupaj s koromačem že od nekdaj živijo tudi pesniki, ima svoje mesto tudi v grški mitologiji. Prometej naj bi bogovom ukradel ogenj prav s steblom koromača, a verjetno že s starim in malce olesenelim. Koromač razvije tudi semena, ki jih imajo zelo radi v zdravilstvu, saj njihov poparek blaži prebavne krče in odpravlja vetrove, v Indiji pa ga uporabljajo tudi za krepitev vida in zanimivo, tudi stari Rimljani so koromač uporabljali za zdravljenje oči.

Koromaču daje poln aromatičen okus anetol, ki ga ne marajo bakterije, zaradi česar naj bi bil učinkovit v boju z zahrbtno kandido. Anetol deluje tudi kot blag fitoestrogen. To so snovi, ki so podobne ženskemu spolnemu hormonu estrogenu. Koromač je zato še posebej blagodejen za ženske v menopavzi, znan pa je tudi kot afrodiziak.