Protest na ljubljanskem Viču: Obravnavajo jih kot največje kriminalce
Predstavniki Ambasade Rog so pred Azilnim domom Vič izvedli solidarnostni protest proti deportaciji treh prosilcev za azil. Teh zdaj vsaj začasno ne bodo izgnali.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pred azilnim domom se je zjutraj zbralo več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog, ki so ob nagovorih, glasbi, transparentih in prisotnosti policistov opozorili na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko.
»Sovraštvo ven, ljudje noter,« »Smo delavci, ne kriminalci« in »Deportacije so nasilje države nad delavci« so bili le nekateri od transparentov pred vhodom v azilni dom, kjer so se slišali tudi vzkliki: »Ustavite deportacijo.«
Zakaj natančno so se danes zjutraj tam zbrali, je pojasnil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Poudaril je, da so tam zato, ker je za danes sklicana deportacija treh »delavcev, prosilcev za azil,« ki v Sloveniji bivajo že mesece, so se tukaj zaposlili, imajo stanovanja ter tudi partnerje in prijatelje. Blažič se je ob tem vprašal, zakaj »država zapravi na desettisoče evrov in desetine uradnikov, mesece dela, da izženejo te ljudi?«
Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje, poroča STA. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU.
Blažič: Smo v obdobju najbolj urejenih migracijskih tokov
Izgovor, da gre za obvladovanje migracij, po mnenju Blažiča ne pije vode. Resnica je ravno nasprotna, saj smo po njegovih besedah v obdobju »najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju.«
Blažič je ob tem naštel, da je število nedovoljenih prehodov meje vsako leto nižje, pri čemer je država s tem, ko beguncem na mejnih prehodih omogoči, da zaprosijo za azil, se registrirajo in vstopijo v azilne postopke, naredila tudi nedovoljenim prehodom čez zelene meje. »Ko je prosilcem za azil omogočila zaposlitev, je z enim zamahom rešila tudi izkoriščanja in delo na črno.«
Po besedah Blažiča so begunci za razliko od obdobij, ko so bili dolga leta getoizirani, danes bolj kot kadar koli prej vključeni v družbo, država pa jih tudi potrebuje, o čemer priča »visoka stopnja zaposlenosti, povpraševanje podjetij, vključenost v prostovoljske aktivnosti in jezikovne tečaje ter obiskovanje šol.«
Ne gre za kriminalce
Blažič je ob tem poudaril, da se ministrstvo za notranje zadeve očitno ne zaveda teh uspehov ter se še naprej drži »ozkih birokratskih dogem in prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah, jih poskuša vrniti v države, ki nimajo urejenega azilnega sistema in kjer bodo prosilci podvrženi zlorabam in življenju na ulici.« Pri tem vztrajajo tudi, ko so se prosilci že zaposlili in vključili v družbo, pri čemer ne upoštevajo »niti okoliščin ranljivih oseb, kot so družine, invalidi in travmatizirane osebe.«
Izpostavil je še, da pri vsem skupaj ne gre za zagotavljanje varnosti, saj v resnici ne gre za »nikakršno deportacijo kriminalcev, pač pa za izgone ljudi, ki so postali vzorni del naše družbe in so ključni akterji pri vključevanju novih priseljencev.«
Blažič je dejal še, da se država požvižga na integracijo, saj »najbolj vključene prosilce za azil obravnava kot največje kriminalce.«
»Da bi bil absurd popoln, država s prihodom novega migracijskega pakta napoveduje hude zaostritve,« je nadaljeval Blažič in pojasnil, da bo s tem odpravljen ves napredek zadnjih let, rezultat vsega tega pa je povsem predvidljiv. »Begunci se bodo znova morali izogibati registraciji, prepuščeni bodo tihotapskim družbam, živeti in delati bodo morali na črno, podvrženi bodo izkoriščanju.«
Rezultat »zgrešene migracijske politike« in »birokratske zaplankanosti«
Kot je še podčrtal Blažič, so današnje deportacije rezultat »zgrešene migracijske politike, ki prek sumljivih agencij dostavlja na desettisoče ljudi v polsuženjske razmere slovenskih delovišč, hkrati pa ne more dostojno sproducirati prošenj niti peščici beguncev.«
Obenem je »rezultat birokratske zaplankanosti, razčlovečenega uradništva, ki si čestita za dobro opravljeno delo, ker je uspešno zapravilo desettisoče davkoplačevalskih evrov za deportacijo 20-letne delavke. Tem norim nameram je treba narediti konec,« je poudaril aktivist.
Kot so pozneje na družbenem omrežju sporočili v Ambasadi Rog, je bila jutranja »akcija solidarnosti« uspešna, vsaj začasno. Vse tri prosilce za azil - gre za mlajša moška in mlajšo žensko - so namreč po nekaj urah izpustili na prostost, a so njihovo deportacijo le prestavili, tako je njihova usoda še naprej pod vprašajem.
Ministrstvo: Ne gre za deportacije, temveč zakonite predaje
Ministrstvo za notranje zadeve je ob protestu zapisalo, da Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite. Poudarili so, da prosilcev za azil ne deportirajo, temveč jih zakonito predajo drugi članici EU, ki bo obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito.
Po njihovih navedbah koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga članica.
Na ministrstvu so poudarili še, da konkretnih postopkov predaje prosilcev za mednarodno zaščito ne morejo komentirati, a da so bile zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na upravno sodišče. Sodišče je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Hkrati je sodišče zavrnilo tudi predlog izdaje začasne odredbe in tako ni zadržalo izvršitve.
Postregli so še z nekaterimi številkami. Po njihovih navedbah je Slovenija letos do konca aprila 2026 po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito, v letu 2025 46, v letu 2024 68, v letu 2023 pa 13. »Opozarjamo, da ne gre za deportacije, kot nekateri vztrajno navajajo, temveč za zakonite predaje v drugo državo članico EU, ki bo obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito,« so ponovili.
Obstaja tudi drugačna pot
Miha Blažič je danes za STA poudaril, da bi se Slovenija lahko odločila tudi drugače, torej prosilcem podelila mednarodno zaščito. Izpostavil je, da gre za tri posameznike, ki so dlje časa v Sloveniji, tukaj delajo in so si ustvarili življenje, ministrstvo pa jih v času, ko Slovenija potrebuje delavce, poskuša nehumano vrniti v državo brez urejenega azilnega sistema.
Tudi profesorica z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik je za STA pojasnila, da bi Slovenija prosilcem lahko podelila mednarodno zaščito skladno s suverenostjo države. Kot je dodala, "lahko država vedno podeli več pravic, kot zahteva mednarodno pravo". Hojnik je dodala, da konkretnih primerov sicer ne pozna.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
