Življenje z močno alergijo na arašide: Dieta, ki spremeni celo družino
Ko otrok dobi diagnozo prehranske alergije, se obrne na glavo življenje cele družine. Ne gre samo za kuhanje, temveč za vsako situacijo, kjer je v igri hrana.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Alergije na hrano niso le zdravstvena težava, ampak velik logistični in socialni izziv. Kot je bilo izpostavljeno na nedavni novinarski konferenci o alergijah, se ob diagnozi življenje družine pogosto obrne na glavo. Ne gre le za prilagoditev obrokov, ampak za načrtovanje vsakega nakupa, izleta, praznovanja in obiska restavracije.
»Na dieti je celotna družina«
»Ob diagnozi alergije se življenje družine pogosto obrne na glavo. Ne gre le za prilagoditev kuhanja in obrokov, ampak tudi za vsakdan - nakupe, izlete, praznovanja, obiske, šolo, restavracije in vse situacije, kjer je v igri hrana,« pojasnjuje Sonja Štramec - Nemec, članica društva Imuno – društvo za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi in soustanoviteljica Civilne iniciative za enakopravno prehrano otrok z medicinsko predpisanimi dietami ter mama sina z močno alergijo na arašide.
V njihovi družini so vzpostavili jasen protokol: v trgovini vedno preverijo deklaracijo, nato jo doma, pred odprtjem izdelka, preverijo še enkrat.
Največji izziv ostajajo nepredvidljive situacije, kot so izleti in restavracije, kjer tveganja nikoli ni mogoče popolnoma izključiti.
Vrtci in šole še vedno premalo pripravljeni
Ob diagnozi so zaznavali tudi pomanjkanje dostopa do varne prehrane v vrtcih in šolah. »Na težave smo začeli opozarjati pred skoraj desetimi leti, saj številni vrtci in šole dietne prehrane niso zagotavljali ali pa za to niso imeli dovolj znanja, kadra in podpore. Pomemben korak je bila vključitev delovnega mesta dietnega kuharja v sistematizacijo delovnih mest.« poudarja Štramec - Nemec.
To potrjuje, da dietna prehrana ni nekaj obrobnega, ampak zahteva posebno znanje, odgovornost in ustrezno organizacijo dela,
Da je varna prehrana za otroke s prehranskimi alergijami v vrtcih in šolah zahtevna in odgovorna naloga, opozarja tudi dr. Tomaž Poredoš, klinični dietetik z UKC Ljubljana.
»Prehranske alergije so velik izziv za vrtce in šole. Otroci tam preživijo velik del dneva, zato jim morajo institucije zagotoviti varno in ustrezno prehrano. Varna prehrana ne pomeni le pravilne izbire živil, ampak tudi ustrezno pripravo, označevanje, postrežbo in preprečevanje nenamernega stika z alergenom,« pojasnjuje dr. Poredoš.
»Tveganju se je težko popolnoma izogniti. Tudi ob dobri organizaciji lahko pride do naključnega stika z alergenom, na primer zaradi sledov ali naključnih kontaminacij. Pri zelo občutljivem otroku lahko že majhna količina alergena sproži resno reakcijo,« še dodaja.
Iz tujine poročajo tudi o smrtnih primerih anafilaksije v vrtcih in šolah. "Pogosto se šele po takšnih dogodkih pokaže, kako pomembni so jasni protokoli ukrepanja, dostopnost adrenalinskih injektorjev in redno izobraževanje zaposlenih," je še dodatno opozorila dr. Tina Vesel Tajnšek, specialistka pediatrije in alergologinja iz UKC Ljubljana.
Preventivno izločanje živil ni priporočljivo
Med starši pogosto vlada prepričanje, da je bolje "za vsak slučaj" iz prehrane otroka izločiti čim več potencialno alergenih živil. To prepričanje strokovnjaki označujejo za napačno. "Iz prehrane izločamo samo tista živila, za katera je dokazano, da je otrok nanje alergičen. Vsa ostala naj ostanejo v prehrani, saj pretirano izločanje hrane brez jasnega razloga ni koristno," navaja dr. Poredoš.
Težava nastane, ko starši že pri uvajanju hrane dojenčku izločijo preveč živil. S tem lahko nehote povečajo možnost za poznejši razvoj alergije. "Cilj ni, da z uvajanjem potencialno alergenih živil čim dlje odlašamo, ampak da jih ob pravem času in na varen način vključimo v prehrano," še dodaja.
Sistemska ureditev namesto diskriminacije
Čeprav se stanje izboljšuje, starši še vedno opozarjajo na vrzeli. »V imenu bolnikov in njihovih družin si želimo bolj sistemske ureditve tega področja ter odprave diskriminacije, s katero se otroci z alergijami in drugimi prehranskimi omejitvami še vedno srečujejo,« še vse skupaj povzame Štramec - Nemec.
