Poletje se od nas, če hočemo ali ne, poslavlja. Zelenjavne gredice nas te dni presenečajo in obdarujejo v vsej svoji moči ter se počasi praznijo in dajejo prostor še zadnjim posevkom ali pa jih prepuščamo zimskemu počitku. Avtor: Mare Koren Foto: Dreamstime, Miša Pušenjak, Jasna Marin

Letošnje precej nestanovitno poletje z obilnimi padavinami, ki jih spremlja vlažno, a hitro spet sončno ter vroče vreme, papriki, kot tudi številnim drugim vrtninam ne prizanaša. Vse to se kaže z razvojem številnih bolezni, ki se običajno pojavijo zaradi obilnega deževja in visoke vlage v zraku.

Ker je vrt v teh dneh v razmahu vseh svojih zmožnosti in ponuja darove narave, za katere smo skrbeli vse od zgodnje pomladi, je prav, da te tudi primerno zavarujemo in na naraven način uničimo škodljivce, ki jim želijo škodovati.

Poleti, ko so temperature precej višje kot preostalo leto, je dobro poznati trike, s katerimi zagotovimo, da hrana ostane dlje časa sveža. Kaj storiti s presežki zelenjave z vrta in kako jih shranjevati, da bodo čim bolj obstojni?

O tem, kako pripraviti domače belilo, smo sicer že pisali, a tokrat vam ponujamo kopico rešitev in idej, kje in kako belilo uporabiti. Ste vedeli, da je izjemno učinkovito na vrtu, pri presajanju in še kje?

Letos so nizke temperature kar dolgo kalile delo vrtičkarjev, kar je iz zimskega spanca precej pozno predramilo naravo. Posledično se je vrtičkarska sezona začela nekoliko kasneje, a nič ne de, nič še ni izgubljenega.

Ali veste, da so bili zeliščni vrtovi pravzaprav prvi vrtovi, ki so jih uporabljali naši predniki?

Pri pripravi hrane nastane veliko ostankov, ki jih po navadi zavržemo, a jih lahko še kako s pridom uporabimo. Ste vedeli, da lahko semena paprike, posušeni ingver, korenine solate posadite in vzgojite novo zelenjavo?

Čeprav večina vrtnic še vedno lepo cveti in poganja popke, je čas, da jih počasi pripravimo na zimo. Tako bomo poskrbeli, da bodo poškodbe čim manjše, prihodnje leto pa nas bodo ponovno razveseljevale s svojimi cvetovi.

Na vrtovih pridni vrtnarji že uživajo v prvih bučkah, ki so pognale v vročem juniju. Nedvomno so zelo priljubljena hrana, saj se podajo k piknikom in večernim zabavam, k mesu, solatam, iz njih lahko pripravimo juho …

Melisa je v teh dneh že pognala dolga stebla z listi, ki spominjajo na koprivo. Zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva skoraj povsod, ima ime starogrškega izvora, ki pomeni čebela. Naziv je dobila zaradi bogatih cvetov, na katerih se čebele še kako rade pasejo. Uporabna je v ljudski medicini, nepogrešljiva pa predvsem v kuhinji.

Soda bikarbona je zagotovo nepogrešljiva pri peki in čiščenju stanovanja, zelo uporabna pa je tudi na vrtu in tako cenjena med vrtičkarji. Z njo boste hitro pregnali uši in se podali v boj tudi proti drugim nedobrodošlim žuželkam.

V teh dneh so na okrasnih vrtovih zacvetele potonike. Večina jih na svojih vrtovih hrani še iz časa svojih prednikov. Nekoč so namreč veljale za rože, ki so si jih lahko privoščili samo petičneži.

Če nimamo vrta, si vrtiček z zelišči, dišavnicami in začimbnicami ter nekaj zelenjave lahko uredimo kar na sončni terasi ali balkonu. Tako bomo pridelali vsaj nekaj pridelka za svežo in slastno obogatitev domačega krožnika, obenem pa uživali v vrtičkanju in vzgoji rastlin.

Preselimo se v sadovnjak, kjer že lahko uživamo v popolnem razcvetu češenj, breskev in marelic, ne spreglejmo pa grmovnic. Če še niste, je zdaj skrajni čas, da obrežete še ribez. Ste vedeli, da lahko ribez gojite tudi na balkonu?

Vrtna sezona se je že začela kljub deževnim dnem in dejstvu, da so se temperature ponovno spustile pod ničlo. Če še nimate pripravljenih vseh gredic, nič hudega, kljub vsemu pa je smiselno narediti vsaj delni načrt, da boste vedeli, kako si bodo vrtnine na gredicah sledile.

Če je zima letos dolgo vztrajala, minule dni pa smo imeli skoraj poletne temperature, bo zdaj nad nas prišla hladna fronta, ki bo prinesla prepotreben dež. Sprehodimo se do okrasnega vrta in grmovnic ter pisanih barv, ki presenečajo.

Zame to sploh ni vprašanje. Zagotovo je odgovor SEVEDA. Vendar naj rastlinjak ne bo namenjen samo pridelavi paradižnika.

Vedno več ljubiteljev bi rado pridelovalo zelenjavo ekološko ali vsaj do narave prijazno. To je zelo dobra novica, a preveč pogosto opažam, da so vrtičkarji žal en ideal zamenjali za drugega, in sicer so kemična sredstva za varstvo rastlin zamenjali z ekološkimi. Ne želijo pa spremeniti svojih navad na vrtu in tako do narave prijazno pridelovanje v resnici ni čisto res do narave prijazno. Kje torej najpogosteje grešimo?

Vrtnarjenje je fizično opravilo in jasno je, da popolnoma brez dela pri pripravi vrta ne bo šlo. A za ljubitelje vrtnarjenja je brkljanje po zemlji pač pravi užitek – dokler seveda ne povzroča bolečin. Najboljša rešitev za to pa je prenova naših vrtnarskih tehnik. S spremembo nekaj malenkosti pri našem načinu dela si lahko prihranimo številne preglavice, pa tudi bolečine in seveda dragoceni čas. Dobra novica je, da ob tem naš vrt ne bo nič slabše rodil, kvečjemu obratno.