Profimedia

Upoštevati moramo, da sta korenček in peteršilj dvoletnici

Najpomembnejše pri pridelavi semena je poznavanje botanike. Korenček in peteršilj sta v naravi dvoletnici in pridelava semena mora ostati dvoletna. Če korenček prehitro zacveti že v letu setve, je to lahko posledica res nepravega vremena hkrati s slabo genetiko ali pa celo tega, da je prišlo do križanja že v pridelavi semena, ki smo ga sejali. Korenček se namreč križa z divjim korenjem, ki pa že od začetka poletja cveti na prva vsakem koščku travnikov, obcestnih površin …, skratka povsod.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Gnitje plodov paradižnika in paprike: najpogostejši vzroki in rešitve

Zelenjavni

Uši na rastlinah: recepti, ki delujejo – in tisti, ki ne

Prvo leto korene skladiščimo

Prvi pogoj je torej, da vsak korenček ali korenasti peteršilj, pa tudi pastinak najprej izpulimo. Seveda pregledamo in odberemo najlepše, najbolj zdrave, najmanj razvejene ali, če je možno, sploh nerazvejene korene. Te skladiščimo tako, kakor skladiščimo tudi svoj pridelek, le da jih hranimo ločeno, saj je drugače velika nevarnost, da jih pozimi pojemo. Poudariti moram, da morajo biti ti koreni čez zimo v skladišču. Zato seme po navadi pridelujemo iz strniščnih setev. Korene v skladišču tudi redno pregledujemo in takoj odstranimo tiste, ki kažejo znake gnitja. Treba pa je povedati, da mora za pridelovanje kvalitetnega semena, kjer ni križanj v sorodstvu, spomladi zacveteti dovolj rastlin.

Miša Pušenjak

Naslednje leto jih posadimo še enkrat

Zelo zgodaj spomladi, nekje v marcu oziroma najpozneje v aprilu, korene posadimo, pri čemer seveda upoštevamo kolobarjenje. Sadimo jih zelo narazen, od 40 do 50 cm, saj so cvetoče rastline mogočne in velike.

Tako kakor vedno med vegetacijo spremljamo rastline, jim skušamo pomagati, če obolijo, potrebujejo tudi oporo … Veliko nege pravzaprav ne potrebujejo. Treba pa je vedeti, da je najkakovostnejše seme tisto, ki ga dobimo iz prvih, drugih, morda še tretjih cvetov. Zato spremljamo dozorevanje in te kobule seveda ročno pobiramo.

Miša Pušenjak

Od tod so navodila spet splošna

Pobrane kobule dobro posušimo, nato pa moramo seme spraviti iz plevc. Z rokami drobimo rastlino tako dolgo, da se seme loči od slame. Najlažji način, da nato poberemo samo seme je, da vse skupaj spustimo iz višine, na mestu, ki vsaj malce piha veter. Kaljivo seme je težje zato bo padlo bližje nam, slama z nekalečim semenom pa dlje. Kaljiva semena nato le še poberemo in ga spravimo v papirnate vrečice ali kuverte. 

Profimedia

Kako pa vemo, da je seme res suho? Damo ga v steklen kozarec, dobro zapremo in postavimo na toplo. Če je naslednji dan kozarec suh in ni kapljic vode na stenah kozarca, potem je seme dovolj suho za hranjenje. Seme hranimo v povsem temnem, suhem in mrzlem prostoru. Zamrzovanje semenu ne škodi, zelo pa mu škodijo svetloba, vlaga in toplota. Tako shranjeno seme pospešeno izgublja kaljivost.

Miša Pušenjak