Shutterstock

Rastlina izvira iz jugovzhodne Azije, kjer jo pogosto gojijo na plantažah, zlasti v Maleziji. V primernih razmerah lahko v višino zraste tudi do dva metra. Njeni dolgi, ozki listi imajo ostre robove in oddajajo zelo prijeten, svež vonj po limoni. V Sloveniji jo najpogosteje gojimo kot lončnico – od pomladi do jeseni na vrtu ali balkonu, čez zimo pa jo je treba presaditi v lonec in prezimiti v notranjih prostorih, saj ne prenaša nizkih temperatur.

PREBERITE TUDI:

Zelišča

Ali je peteršilj, ki cveti, še užiten ali strupen?

Okrasni

Brajda iz vinske trte: zakaj si jo je vredno omisliti na vrtu

Kdaj in koliko limonske trave lahko nabiramo?

Za kuhinjsko uporabo limonsko travo začnemo nabirati poleti, ko so stebla že dovolj odebeljena pri dnu. Nabiramo jih previdno – vedno le nekaj naenkrat, najbolje najdebelejša in najstarejša, ki jih z roko izpulimo čim bližje zemlji. Rastlini ne odvzamemo več kot tretjino stebel naenkrat, saj bi s tem upočasnili njeno rast. Po obiranju jo dobro zalijemo in po možnosti pognojimo, da se hitro obnovi.

Če ima dovolj toplote, sonca in vlage, začne nova stebla poganjati že v enem do dveh tednih, za ponovno nabiranje pa so primerna približno po treh do štirih tednih. Če limonsko travo redno uporabljamo, je priporočljivo imeti vsaj dve rastlini, ki ju obrezujemo izmenično – tako nikoli ne ostanemo brez svežih stebel.

Kaj uporabimo od limonske trave?

Najbolj uporaben del limonske trave je spodnji, bel in mesnat del stebla, tik nad korenino. Tam se skriva tako imenovana srčika, ki vsebuje največ eteričnih olj in arome. Uporabimo jo lahko svežo, sušeno ali zamrznjeno. Sveža stebla preprosto olupimo in nasekljamo ali potolčemo z dlanjo, da sprostijo eterična olja, nato jih dodamo jedem med kuhanjem. Celih ali narezanih stebel ne uživamo surovih, saj so vlaknasta, lahko pa jih kuhamo skupaj z juho ali omako in na koncu odstranimo – podobno kot lovorov list. Tudi listi so uporabni, predvsem za pripravo čajev ali aromatiziranje vode, vendar jih je treba pred uporabo narezati, saj so sicer pretrdi in ostri.

Shutterstock

Uporaba limonske trave v kulinariki

Limonska trava v kuhinji odlično dopolnjuje eksotične jedi in se izvrstno ujema z okusi, kot so kokosovo mleko, ingver, česen, čili in limeta. Lahko jo dodamo v juhe, karije, marinade za meso ali ribe, rižote in različne zelenjavne jedi. Priljubljena je tudi v osvežilnih napitkih in čajih, še posebej v poletnih mesecih.

Recept: Tajska kokosova juha z limonsko travo

Profimedia

Ena najbolj preprostih, a okusnih jedi z limonsko travo je tajska kokosova juha. Pripravimo jo tako, da v lonec zmešamo kokosovo mleko in jušno osnovo, dodamo potolčeno in narezano limonsko travo, svež ingver in po želji čili. Po desetih minutah kuhanja dodamo še narezano piščančje meso ali tofu, na koncu pa sok limete in svež koriander. Juha je aromatična, osvežilna in hkrati blaga, zato je primerna tudi za občutljive želodce.

Kako shranimo limonsko travo za zimo?

Shutterstock

Limonsko travo lahko uspešno shranimo tudi za zimo. Stebla narežemo in zamrznemo v posodicah ali vrečkah, posušimo za pripravo čaja ali vložimo v olje, da ohranimo aromo. Sama rastlina pa bo prezimila, če jo jeseni prenesemo v lonec in postavimo na svetlo, hladno mesto s temperaturo okoli 10 do 15 stopinj Celzija.

Zdravilni učinki limonske trave

Poleg kulinarične vrednosti limonska trava prinaša še številne zdravilne koristi. Deluje antibakterijsko, antiglivično in protivnetno, blaži želodčne težave, nespečnost, težave z dihali, glavobole in različna vnetja. Pomaga pri razstrupljanju telesa, krepi imunski sistem ter uravnava raven holesterola in krvnega sladkorja. V aromaterapiji jo uporabljajo za zmanjševanje stresa, utrujenosti in telesnega vonja. Bogata je tudi z vitamini (A, C, B1, B2, B3, B5, B6 in folatom) ter minerali, kot so kalij, magnezij, kalcij, železo, mangan in baker.

Shutterstock