MP

Družina špinačnic ima veliko članov

Vrtna špinača (Spinacia oleracea) je verjetno še vedno najbolj poznana. A gre za rastlino, ki v dolgem dnevu cveti, zato je ne moremo pridelovati celo leto. Sorodnici špinače na vrtu sta še blitva in rdeča pesa. Od manj znanih vrtnin pa so sorodnice špinače tudi francoska špinača (vrtna loboda), jagodna špinača in kvinoja. Ker gre za skupino vrtnin, ki so najbolj občutljive na ozek kolobar, je to nujno vedeti. Špinačnice (lobodovke) lahko na isto mesto pridejo najpogosteje vsako peto leto.

Špinača je rastlina kratkega, mrzlega dela leta

Mnogi so že pozabili, da špinačo sejemo samo v kratkem dnevu, to je pozno poleti in zgodaj spomladi. Kot rečeno, dan se je že toliko skrajšal, da bo setev špinača uspela. Sejemo jo vse do konca septembra, v zadnjih letih še v oktobru, v rastlinjaku pa vse do konca oktobra. Glede na vreme v zadnjih letih jo v rastlinjake lahko sejemo že od januarja naprej. Setev je smiselna nekje do začetka aprila. V dolgem, vročem dnevu pa takoj zacveti.

Tisti, ki imate to rastlino resnično radi, boste torej v prihodnjih dnevih špinačo posejali prvič letos. Najbolje je, da pod paradižnikom naredite dovolj prostora v zastirki in posejete prvo špinačo kar tja. Še bolje pa je, da jo podsejemo pod brstični ali listnati ohrovt. S tem bo zemlja pozimi prekrita, kar kapusnicam zelo ustreza.

Špinača sicer potrebuje hranila, a najpogosteje jih prav zanjo ostaja v zemlji dovolj od prejšnjega posevka. Ker je sposobna iz zemlje potegniti veliko dušika, ki pa ga pogosto zaradi kratkega dneva ne zmore vezati v rastlinsko maso, je znana po tem, da včasih vsebuje preveč nitratov. To se lahko zgodi posebej v rastlinjaku. Zato špinače res ne gnojite. Vsekakor pa vam bo hvaležna za uporabo pripravkov, ki vsebujejo alge ali rastlinske izvlečke. Z njimi posevek zalivajte v stresnem času. Zgodnje setve so še vedno lahko izpostavljene temperaturnim skokom, ki jih špinača ne mara.

Špinačo sejemo v vrstice, da zemljišče tudi med vegetacijo lažje rahljamo. Med vrsticami naj bo nekje 25 cm razmika. Poletne setve se bodo seveda zaplevelile, zato vam bo setev v vrstice olajšala borbo s pleveli. Še bolje pa je, da vzgojite sadike.

Lažja je vzgoja iz sadik

Vzgoja sadik zagotavlja boljše pogoje za vznik, manjšo porabo semena, predvsem pa lažje obvladovanje plevelov. Gredice pripravite istočasno, kakor boste sejali špinačo v lončke. Do presajanja bo vzkalilo veliko plevelov, ki jih boste pred presajanjem enostavneje uničili.

Za vzgojo sadik potrebujete lončke premera 3–5 cm. V vsakega posejte od 3 do 5 semenk. Setev samo rahlo prekrijte z zemljo. Potem jo postavite na toplo (jeseni, spomladi) ali v nekoliko bolj hladen in senčen prostor pozno poleti. Sadike so primerne za presajanje po petih tednih.

Prva setev poleti je ravno zdaj, nekje konec julija, v začetku avgusta. Zadnja setev spomladi je v začetku aprila. Potem se dan že preveč podaljša v času spravila in pridelek ni več kvaliteten.

Če opazite uši (te bodo težava samo v pomladanskih setvah), lahko potresete po rastlinah pepel, lahko naredite pripravek iz pelina, listov rabarbare ali vratiča, v trgovinah pa najdete tudi nekaj pripravkov, ki vam bodo pomagali. Najpogosteje uporabimo pripravke naravnih piretrinov. Ker znajo biti uši dokaj trdovratne, posebej če ste jih opazili prepozno, ponovite tretiranje trikrat zapored v tridnevnem presledku.

Če želite biti dovolj zgodnji, redno pregledujte posevek. Ko opazite prve mravlje, je že smiselno, posebej če želite uporabiti naravne, domače pripravke, pelin, rabarbaro, vratič.

Kaj drugega ob pridelavi špinače ni potrebno. Če ste seveda upoštevali kolobar.

Dobri in slabi sosedje

Špinača je zelo prijazna vrtnina. Razume se z mnogimi vrtninami. Omenila sem že paradižnik, brstični in listnati ohrovt. Poleg teh rastlin so njeni dobri sosedje še bob, brokoli, cvetača, fižol, jajčevec, krompir, ohrovt, pastinak, strniščna repa, redkvica, zelje, listnati ohrovt, kumare, kolerabica, hren, rabarbara, zelena, sladka koruza, azijska listnata zelenjava, koper in koriander.

Ima pa tudi nekaj neprijateljev: rdeča pesa, motovilec, francoska špinača, blitva, čebula niso najbolj primerne sosede.

A ne pozabite, prijateljstvo med rastlinami velja samo na tisti razdalji, kjer se korenine med seboj stikajo, dotikajo. To pomeni, da na sosednji gredi lahko raste, kar želite.

Več v Štajerskem tedniku

MP