Shutterstock

Figovi listi so prava zakladnica zdravja. Znižujejo visok krvni tlak, preprečujejo sladkorno bolezen, nižajo škodljivi holesterol, pomagajo pri srčno-žilnih težavah. Pomagajo tudi pri težavah z dihali. Že tradicionalno so jih uporabljali pri bronhitisu in kašlju. Tako kot plodovi tudi figovi listi delujejo zelo blagodejno na prebavo in prebavila. So rahlo diuretični in rahlo odvajalni. Učinkujejo tudi protivnetno in protimikrobno. Vsebujejo antioksidante, flavonoide, fenolne spojine, vitamine (A, C, E), minerale (kalcij, železo, magnezij, kalij) in tanine.

Za zdravljenje pripravimo čaj iz figovih listov, sirup ali tinkturo. Naj začnem najprej s sirupom, ker me je ta najprej navdušil, da sem se sploh začela zanimati za figove liste in njihovo uporabo.

Sirup iz figovih listov

Za zdravljenje in prehrano uporabljamo sirup, izdelan po enakem receptu.

Sestavine:

- 10–15 lepih velikih figovih listov skupaj s peclji

- 2 skodelici (po 2,5 dl) sladkorja

- 3 skodelice vode

- 1 bio limona

- 1/2 čajne žličke citronske kisline (lahko pa uporabimo še eno limono namesto tega)

Priprava: V lonec damo vodo, sladkor in citronsko kislino. Ko zavre, odstavimo in dodamo oprane in na grobo zrezane figove liste ter limono. Liste sama zrežem kar s kuhinjskimi škarjami, limono pa narežem na kolobarje z lupino vred, zato mora biti ta ekološko pridelana. Premešamo, pokrijemo s pokrovko in pustimo namakati dobrih 15 minut do pol ure. Nato precedimo. Spravimo v steklenice in hranimo v hladilniku do teden dni. Če želimo daljši rok uporabe, sirup ponovno zavremo in spravimo v vroče, sterilne steklenice. Ta se nato ohrani vsaj eno leto, brez hladilnika. Za zdravljenje sirup jemljemo po žličkah večkrat na dan ali ga dodamo v zeliščni čaj. Pri težavah z dihali (astma, bronhitis, suh kašelj) vzamemo po 1 jušno žlico sirupa in jo damo v skodelico vode ali zeliščnega čaja. Lahko pa jemljemo tudi po žličkah samega trikrat na dan. Za boljšo prebavo, proti napenjanju, zaprtju vzamemo po 1 čajno žličko sirupa pred jedjo. Spodbuja gibanje črevesja in deluje rahlo odvajalno.

Shutterstock

Tinktura iz figovih listov

Uporabljamo jo pri astmi, za nižanje holesterola, pri visokem krvnem tlaku, težavah s prebavo; čisti kri.

Priprava: v kozarec za vlaganje damo lepe čiste, na grobo narezane figove liste. Vse prelijemo z domačim žganjem. Pustimo namakati tri do štiri tedne, nato precedimo in spravimo v stekleničko s kapalko. Uporabljamo v obliki tri tedenske kure. Vedno pijemo razredčeno z vodo. V pol kozarca vode nakapljamo od 30 do 50 kapljic.

Čaj iz figovih listov

Priporočajo pri težavah s pljuči in pri želodčnih razjedah.

Sestavine:

- 3 veliki lepi figovi listi

- 1 l vode

Priprava: liste operemo in na grobo zrežemo ter prelijemo z vodo. Kuhamo jih 15 minut, nato odstavimo, precedimo in pijemo trikrat dnevno po eno skodelico.

Ta čaj naj bi pomagal tudi pri hujšanju, sladkorni bolezni in visokem krvnem tlaku. Nesladkan figov čaj spodbuja izločanje toksinov iz telesa in podpira delovanje jeter, zato ga lahko uporabimo tudi kot pomoč pri razstrupljanju. Dodamo lahko limonov sok, kar izboljša okus in dodatno spodbudi prebavo.

PREHRANA

Figove liste nabiramo dopoldne, ko se rosa posuši. Izbiramo lepe zdrave liste. Sama jih pred uporabo operem pod tekočo vodo.

Sirup iz figovih listov uporabite za zdravilo ali kot pijačo. Redčimo ga z vodo in pijemo tako kot na primer sirup iz bezgovih cvetov. Meni je res všeč in ga uporabljam namesto sladkorja v čaju ali poleti v sadno-zeliščnih ledenih čajih. Včasih z njim osladkam celo jutranjo kavo. Z gostejšim in bolj koncentriranim pa lahko prelijete palačinke, sadno solato, kosmiče ali osladkate navaden jogurt.

Figove liste lahko tudi posušimo, da jih imamo na voljo tudi pozimi. Dovolj suhi so, ko jih lahko zdrobimo med prsti. Spravimo jih v suho papirnato vrečko.

Uporabimo jih lahko v slanih ali sladkih jedeh. Tradicionalno vanje zavijemo slane sarme, lahko pa tudi ribe (brancin, losos) in jih spečemo žaru. Toplota sprosti njihove arome in okus.

Liker iz fig in figovih listov

Je zelo okusen in aromatičen. Fige ravno začenjajo zoreti. Ko jih naberete za marmelado ali prigrizek, zraven naberite še nekaj listov ter pripravite iz obojega dober in zdravilen liker. Izboljšuje prebavo in krepi prebavila.

Sestavine:

- 1 kg fig

- 20 lepih figovih listov

- 1 l domačega žganja

- ½ l sirupa iz figovih listov

- po želji še 1 vaniljev strok in lupinica ene bio limone

Priprava: fige operemo in zrežemo na večje kose ali vsaj na polovico, damo jih v večji steklen kozarec, dodamo vaniljo in limonino lupinico (če želimo) ter na grobo zrezane sveže figove liste. Vse premešamo in prelijemo z žganjem, pustimo na senčnem mestu 10 dni, da se macerira. Po 10 dneh premešamo in precedimo. Posebej pripravimo sirup iz figovih listov po gornjem receptu. Pol litra sirupa in kar smo »pridelali« figovega žganja, zmešamo skupaj in nalijemo v steklenice. Zapremo in počakamo kakšen teden, da se okusi harmonizirajo. Privoščimo si ga v dobri družbi po fini večerji ali kosilu.

Sladoled iz figovih listov

Nekje sem prebrala, nisem pa še sama preizkusila, da razrezane figove liste namočimo v vrelo mleko in nato, ko oddajo svojo aromo, precedimo in naredimo sladoled. Lahko pa uporabimo figov sirup (po zgornjem receptu). Z njim prelijemo že pripravljen vaniljev sladoled.

Shutterstock

KOZMETIKA

Spomnim se, da nam je mama mesta, kjer smo se nabodli na bodice morskega ježka, namazala s figovim mlečkom. Postopek je nekajkrat ponovila. Po nekaj urah so odlomljene bodice same neboleče prilezle iz kože, nato pa smo jih previdno sprali.

Mleček, ki se pocedi iz figovih listov, je tudi domače sredstvo za odstranjevanje bradavic in kurjih očes.

S poparkom iz figovih listov si pomagamo pri aknah, ekcemih in za pomiritev vnete kože. Na prizadete predele položimo bombažno gazo, namočeno v poparek, in pustimo učinkovati vsaj 15 minut, še bolje več. Pri srbeči, razdraženi in vneti koži si lahko pripravimo tudi kopel iz figovih listov. Čaj iz figovih listov, ki vsebujejo veliko antioksidantov, pa lahko uporabljamo tudi kot tonik za spodbujanje regeneracije kože.

GOSPODINJSTVO

Figovi listi me vsakič znova prijetno presenetijo s svojo uporabnostjo. Celo v vazi se dobro obnesejo. Zelo lepi so v vazah iz prozornega stekla. Delujejo minimalistično in moderno.

Zaradi svoje velikosti in zanimive oblike so lepi tudi kot pogrinjek in za okrasitev mize.

Naravni osvežilec zraka iz figovih listov

Figovi listi imajo prijeten, topel zemeljski vonj, ki malce spominja na kokos in vaniljo. Vsebujejo snovi, kot so kumarin in druge aromatične spojine, ki rahlo dišijo tudi, če so listi suhi. Zato jih lahko uporabimo kot naraven osvežilec zraka.

Liste naberemo dopoldne, ko se rosa posuši, a sonce še ne pripeka. Posušimo jih na zračnem temnem mestu. Sušenje traja slab teden. Liste nato zdrobimo s prsti in jih uporabimo kot potpouri. Damo jih v lepo skledo ali drugo odprto posodo. Če želimo, priložimo tudi druga sredozemska aromatična zelišča (sivka, žajbelj, timijan, šetraj, lovor …)

Ker imajo figovi listi tudi blažji repelentni učinek, jih lahko uporabimo za odganjanje moljev in mušic. Posušimo jih, zdrobimo in damo v vrečke iz tanke tkanine. Položimo jih v omare, predale, tudi v čevlje. Za močnejši učinek lahko zraven primešamo grobo mleto morsko sol in dodamo par kapljic eteričnega olja. Tudi tu jih lahko kombiniramo z drugimi zelišči. Sijajno se dopolnjujejo s cvetovi sivke, lovorjevimi listi, orehovimi listi in lupinicami citrusov.

VRT

Figa je značilno sredozemsko listopadno drevo. Dobijo se tudi odpornejše sorte, ki uspevajo tudi v notranjosti Slovenije. Ne kot nasad, temveč posamezno ob kakšnem prisojnem zidu ali zavetnem kotičku. Na Primorskem pa rastejo skorajda kot plevel. Dobro prenašajo sušo in z njimi nimamo skoraj nobenega dela.

ZANIMIVOSTI

Že antični Grki in Rimljani so poznali zdravilne učinke figovih listov, kar ni čudno, saj je figa sredozemska rastlina. Njene liste so uporabljali kot obkladke za rane. S čajem iz njih pa so zdravili kašelj.

Mleček iz figovih listov so včasih uporabljali za sirjenje mleka.

OPOZORILO

Nosečnicam in dojenčkom uživanje pripravkov iz figovih listov odsvetujejo, ne toliko, ker bi bili znani kakšni posebni negativni učinki, temveč bolj iz previdnosti. Tudi kdor jemlje zdravila ali ima nizek krvni tlak, naj bo pri vključevanju figovih listov v prehrano previden, saj lahko povzročijo dodaten in nenaden padec krvnega tlaka.

Nekateri so občutljivi za bel mleček, ki se izcedi iz sveže utrganih listov, zato naj se izogibajo ravnanju z njimi in tudi njihovemu uživanju. Če smo občutljivi, si pri nabiranju in rezanju listov nataknimo rokavice in nato roke dobro operimo.

Možno je, da je mleček figovih listov fototoksičen, zato ga ne nanašamo na kožo, ko smo izpostavljeni soncu.

Objavljeno v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana