Polži grozijo tudi v urbanem vrtu
Polži v deževni pomladi enostavno uživajo na vrtu in se gostijo z okrasnimi in užitnimi rastlinami. Spoznajte, kako jih lahko uspešno ustavimo in rešimo svoje mlade sadike.
Kako se polži razmnožujejo?
Težave s polži na urbanem vrtu, v atriju in na drugih površinah so med vrtičkarji pogoste. Še posebno če je okrog bivalnih površin veliko zelenja. Že pravilno zalivanje naših gred v atriju in posodah lahko pomaga zmanjšati število polžev. Preveč vlage namreč privabi polže, zato se prepričajmo, da naše rastline dobijo res samo toliko vode, kot je potrebujejo. Opazili boste tudi, da so polži pogostejši tudi na območjih z večjo količino vlage v tleh, v bližini potokov in rek. Tam so namreč odlične razmere za njihovo razmnoževanje. Za razmnoževanje namreč potrebujejo visoko vlažnost.
Da bi preprečili sluzasto zalego, je ključno, da preprečimo kopičenje vlage na naših zelenih površinah. Zemlja naj bo dobro odcedna in poskrbimo, da je nikoli ne navlažimo preveč, poleg tega pa naj na vrtu tudi ne bo stoječe vode.
PREBERITE TUDI:
- Sveže kumare na dosegu roke - lahko tudi z domače terase,
- Kreativna uporaba visokih gred.
Katere rastline imajo najraje?
Polži se radi prehranjujejo z mehkimi in sočnimi rastlinami, zlasti tistimi, ki rastejo na tleh. Nekatere rastline, ki jih polži najdejo v atriju, visokih gredah ali posodah, jim gredo še posebno v slast. Vsekakor zelo obožujejo solato, ki je mehka in sočna. Če ji pridejo blizu, jo le stežka obranimo pred temi požrešneži. Priljubljena hrana za polže so tudi sočne rdeče jagode in hoste, ki rastejo v senčnem delu urbanega vrtička. Zelo radi pohrustajo tudi tagetes in mnoge druge vrste cvetlic.
Če želimo, da nam polži ne bi delali prevelike škode, je tako priporočljivo, da se teh rastlin izogibamo oziroma da izberemo rastline, ki niso toliko privlačne za polže. Med rastlinami, ki jih polži ne marajo, so na primer take z grobimi ali trdimi listi, kot so rožmarin, timijan, žajbelj in sivka. Prav tako lahko poskusite z rastlinami, ki imajo intenziven vonj, kot sta česen ali čebula, saj polži teh rastlin ne marajo.
Ovire in domače rešitve, ki polžem preprečijo dostop do pojedine
Dobra novica je, da polže lahko dokaj učinkovito zaustavimo, če jim na pot do zelene pojedine postavimo določene ovire. Tako lahko okoli manjših gredic postavimo ovire iz bakrenih trakov, ki preprečujejo, da bi polži lazili prek njih. Prav tako lahko okoli rastlin postavimo ovire iz kremenovih peskov ali lupin jajc. Po rastlinah, celotnem atriju, predvrtu lahko tudi razpršimo mešanico vode in limoninega soka - vonj citrusov polže odvrača.
Polžem, ki se skrivajo v atriju, lahko tudi pripravimo vabe, da bi jih ujeli in odstranili z vrta. V ta namen lahko pod deske na vrtu postavimo narezan krompir ali jabolko. Oboje imajo polži zelo radi, zato se vabi ne bodo mogli upreti. Ker se prehranjujejo ponoči, pa to pomeni, da bomo morali, če želimo biti učinkoviti, vstati sredi noči in polže, ki se ujamejo v vabo, sproti pobirati ter odnašati. Če namreč tega ne naredimo, bodo po tem, ko se bodo zadovoljili z vabo, enostavno nadaljevali svoj pohod na druge rastline. Tako jim bomo le zagotovili nekaj dodatne hrane in jim omogočili, da se še hitreje razmnožijo. Ključno je torej, da jih sredi noči zalotimo na vabi in jih uničimo ali prenesemo daleč izven dometa našega vrta.
Zelo uspešna vaba je tudi sveže pivo. Kozarec s pivom napolnimo do polovice in ga zakopljemo v zemljo tako, da iz nje gleda le zgornji del kozarca. Polž se bo piva dodobra napil, nato pa ne bo zmogel splezati iz kozarca in se bo utopil.
Če vam krvoločnost ni pri srcu, lahko polže le nežno ustavite na njihovi poti. Med najučinkovitejše prepreke se štejejo kremenov pesek in bakrene ali pocinkane plošče. Prepreko postavimo pred gredice ali okoli visoke grede in zvečer le zadovoljno opazujemo, kako se ji polži ognejo v širokem loku. Visoke grede, na katere polži že tako zelo težko splezajo, bodo tako postale trdnjava, na kateri bodo naše sadike varne pred celim bataljonom požeruhov.
Kavna usedlina, kis, sol in jež
Nekateri vrtičkarji trdijo, da kavna usedlina lahko pomaga odganjati polže. Pa je to res? Kofein ima na nekatere živali res lahko odvračalni učinek in pri polžih deluje še posebej dobro. Slednji imajo namreč na svojih telesih receptorje, ki reagirajo na snovi, kot je kofein. Ko pridejo v stik s kavno usedlino, dobijo informacijo, da to ni njihov teritorij, in zato lahko območje, ki ga potresemo s črnim kofeinskim prahom, zelo na hitro tudi zapustijo.
Kaj pa kis? Lahko tudi z njim odvračamo lačno golazen? Teoretično je odgovor pritrdilen. Kis ima kislo pH reakcijo, to pa na polževem telesu povzroči neprijeten občutek in ga zaradi tega odvrne od območja, kjer je bil kis uporabljen. Kisla reakcija lahko tudi poškoduje polžev sluznični ovoj in tako povzroči izgubo vlage, kar pa lahko vodi do dehidracije in smrti polža. Vendar pa prekomerna uporaba kisa lahko poškoduje tudi rastline, zlasti tiste z občutljivimi listi. Tako uporabe kisa neposredno na rastlinah ne priporočamo. Nekateri vrtičkarji ga nanesejo na nekovinske površine, kot so pločniki, tlakovci in kamniti zidovi, ki so v bližini vrta.
V atriju, na visokih gredah in okrasnih posodah se skušajte izogibati tudi uporabi soli. Ta namreč zelo negativno vpliva ne mikroorganizme v tleh. Polži, ki prečkajo območje s soljo, pred samim poginom navadno odložijo vsa jajčeca in se tako razmnožijo, to pa nikakor ni dobro. Pogosto se celo dogodi, da niti ne poginejo, ampak se po stiku s soljo samo začnejo močno sliniti in se za nekaj časa skrijejo.
Dobri nadzorniki nad sovražnikom so tudi naši živalski prijatelji. Tako se v atriju ali na urbanem vrtu nadvse obrestuje, če nam tja uspe zvabiti ježa. Ta je vedno prisoten tudi v mestih, saj se rad prehranjuje z ostanki hrane potepuških mačk. V mestnem okolju nam lahko pomagajo tudi kosi, ki se polžev vsekakor ne branijo, še več, slednji so visoko na njihovem kulinaričnem seznamu.
Kaj pa soda bikarbona in čili?
Pri odganjanju polžev si lahko pomagamo tudi s sodo bikarbono in čilijem, a moramo računati, da ne bosta tako učinkovita kot nekateri drugi načini. Soda bikarbona v stiku s polževo sluzjo izsuši njegovo telo, kar pomeni, da je potencialno dober »repelent«. A moramo tudi s sodo bikarbono ravnati previdno. Ne smemo je uporabljati preveč, saj lahko poškoduje rastline in zemljo.
Čili lahko deluje kot naravni odganjalec škodljivcev, saj vsebuje kapsaicin, ki ima oster vonj in okus, s katerima odvrača nekatere živali. Na podeželju ga uporabljajo proti srnam in tako zavarujejo rastline pred divjadjo. Vendar pa čili ni tako učinkovit pri odganjanju polžev, saj polži nimajo razvitega čutila za okus in ne bodo prepoznali ostrega okusa. Ker imajo občutljiv prebavni sistem, jim jo utegne čili zagosti predvsem v obliki kakšne zoprne težave s prebavili. Tako se splača poizkusiti tudi s čilijem in sodo bikarbono, a zelo zmerno, da ne poškodujemo tudi rastlin in zemlje.
Vabe iz trgovine
V vrtnarijah in celo navadnih trgovinah lahko kupimo vabe proti polžem, na katerih navadno piše, da so ekološke in ne škodijo rastlinam. Največkrat delujejo na osnovi železovega fosfata. Ta učinkuje tako, da polže zmede in jih zvabi, da ga čim več pojejo, nato pa se v njihovem telesu pretvori v železo in fosfat, kar povzroči, da se požeruhi začnejo počutiti neverjetno utrujene in izčrpane. To jih vodi do tega, da se umaknejo na varno mesto, kjer poginejo.
Železov fosfat se običajno prodaja v obliki granul ali briketov, ki jih natresemo okoli rastlin, kjer polži najpogosteje napadajo. Ker je železov fosfat nestrupen za ljudi in živali, se lahko uporablja v okoljih, kjer je pomembno ohraniti ekosistem. Pomembno pa je, da se vedno držite navodil proizvajalca in jih uporabljate zmerno.
Obstajajo pa tudi sredstva proti polžem, ki vsebujejo metaldehid. Ta lahko predstavlja nevarnost za ljudi in živali, če se uporabljajo nepravilno ali preveč. Metaldehid je aktivna sestavina in je v ekološkem vrtnarjenju prepovedana. Zato je pri uporabi sredstev proti polžem, ki vsebujejo metaldehid, izjemno pomembno, da se držimo navodil za uporabo ter da jih hranimo stran od otrok in hišnih ljubljenčkov. Prav tako se moramo izogibati uporabi takih sredstev v bližini potokov ali zajetij pitne vode.
So polži nevarni za otroke in hišne ljubljenčke?
Marsikdo misli, da polži ne ogrožajo le rastlin, ampak tudi otroke in hišne ljubljenčke. Pa to ne drži. Niso strupeni in ne napadajo ljudi, zato so običajno varni, celo toliko, da se otroci z njimi lahko tudi igrajo. A če le ni neke nujne potrebe, se velja taki igri vseeno odpovedati. Polži namreč lahko prenašajo nekatere bolezni ali parazite, ki pa so lahko nevarni za ljudi. Prenašajo lahko celo bakterijo, ki jo dobro poznamo in jo imenujemo salmonela, zanjo pa je značilno, da povzroči resne prebavne težave pri ljudeh. Poleg tega lahko nekateri polži prenašajo tudi parazitske okužbe, ki se lahko prenašajo na ljudi, če zaužijejo surovo ali nezadostno kuhano hrano, ki vsebuje okužene polže.
Ob vsem povedanem je tako priporočljivo, da otroke že od malega učimo, naj polžev in rok, ki so polže prijemali, ne dajejo v usta, še posebej če jih najdejo v bližini rastlinskih pridelkov, ki jih lahko uživajo ljudje. Opozorila so navadno potrebna le pri res majhnih otrocih, saj kratkohlačniki v kasnejšem otroštvu že razvijejo naraven odpor proti polžem in jih zagotovo ne bodo uživali. Polži v osnovi tudi niso nevarni za pse, mačke in druge domače živali. Pomembno pa je, da svojih hišnih ljubljenčkov ne pustite, da prekomerno uživajo polže, če so v preteklosti že imeli težave s prebavo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
