Profimedia

Raziskovalci prestižne britanske univerze v Oxfordu so ugotovili, da ljudje nismo edinstveni v tem, da imamo številne higienske in zdravstvene navade: glede na zadnjo študijo si šimpanzi prav tako brišejo zadnjice po iztrbljanju, drug drugemu negujejo rane in se čistijo po seksu.

"Ljudje se imamo radi za edinstvene na veliko različnih načinov. Dolgo smo mislili, da je zdravstvena oskrba eden od načinov, ki nas ljudi dela posebne," za Guardian pravi ena od avtoric študije, dr. Elodie Freymann. Ob tem dodaja, da razikave kažejo, da tudi živali v divjini znajo poskrbeti zase in te veščine uporabiti tudi pri drugih, ko so bolne ali poškodovane, s čemer se zamajajo temelji teorije, da živali niso sposobne empatije ali altruizma.

"Bolj ko odkrivamo primere živali, ki si med seboj pomagajo brez neposredne koristi za sebe, več je dokazov, ki kažejo, da ti ni tako edinstveno človeško, kot smo nekoč mislili," pravi Freymann.

Raziskava Univerze v Oxfordu sicer ni prva, ki je pokazala, da velike opice znajo poskrbeti zase: orangutani za celjenje ran uporabljajo sok prežvečenih listov zdravilnih rastlin. Podobno zdaj ugotavljajo tudi za šimpanze, pri čemer Freymann dodaja, da ni jasno, ali se šimpanzi zavedajo zdravilnih lastnosti rastlin, ki jih žvečijo in potem nanašajo na rane.

Šimpanzi so se izkazali tudi z drugimi "oblikami samooskrbe," kot je brisanje genitalij po seksu ali čiščenje zadnjice po iztrebljanju.