Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Obrazi za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rojen je bil 22. maja leta 1987 v Beogradu, v takratni Jugoslaviji in kljub težkim razmeram je tenis začel igrati že pri rosnih štirih letih, ko mu je oče, profesionalni smučar in smučarski trener, podaril mini lopar in žogico. Lopar in žogica sta postali njegovi najljubši igrači, tenis pa je kmalu prevladal nad drugimi športi, čeprav bi si marsikdo mislil, da bo šel po očetovih stopinjah in da ga čaka smučarska kariera.

Družina je namreč delala na smučišču Kopaonik, kjer je kot otrok preživel zelo veliko časa, prav tam se je tudi naučil igrati tenis. Zaradi visokih stroškov teniških kampov in akademij so se njegovi starši zatekli k posojilom z visokimi obrestmi, da bi lahko vlagali v njegov razvoj in mu omogočili vse potrebno za rast v profesionalnega teniškega igralca. Vložek se je vsekakor obrestoval.

Hitra selitev v tujino

V najstniških letih se je preselil v tujino, kjer je treniral v boljših razmerah in se začel uveljavljati kot obetaven mlad igralec. Kljub oddaljenosti od doma je ohranil močno povezanost z družino, ki je ostala pomemben del njegovega življenja. S prehodom v profesionalni tenis je začel graditi svojo kariero, hkrati pa se je oblikovala tudi njegova osebnost – disciplinirana, vztrajna in izjemno osredotočena na cilje. »V težkih trenutkih na igrišču šteje, kdo ostane miren in verjame vase do konca,« je prepričan, saj zanj pravi zmagovalec ni tisti, ki nikoli ne pade, ampak tisti, ki se vedno pobere.

Profimedia

Od najstnika do izzivalca

Srbski igralec je svoj prvi profesionalni turnir odigral pri 15 letih, že leto pozneje, maja 2004, pa je osvojil svoj prvi turnir serije ATP Challenger. Julija 2006 je osvojil prvi naslov na turneji ATP na turnirju Dutch Open, kjer ni izgubil niti enega niza, leto pa je zaključil kot 16. igralec sveta. Leta 2007, ko je bil Roger Federer na vrhu svetovne lestvice, sta se Djoković in Rafael Nadal uveljavila kot njegova največja izzivalca. Španec je Djokovića premagal v finalu Indian Wellsa, vendar se mu je Djoković hitro oddolžil v Miamiju z zmago za svoj prvi naslov serije masters. Pozneje istega leta je dosegel svoj prvi finale turnirjev za grand slam na US Open, kjer pa ga je Federer premagal v treh nizih.

Profimedia

Desetletje dominacije

Djoković je svoj prvi naslov za grand slam osvojil že naslednjega januarja, ko je premagal Joeja-Wilfrieda Tsonga in zmagal na Australian Open. Na svoj drugi naslov je moral čakati tri leta, ko je znova zmagal v Melbournu, nato pa so se zmage začele vrstiti. »Velika trojica« (Federer, Djoković in Nadal) je naslednje desetletje dominirala v tenisu, z občasnimi prekinitvami igralcev, kot sta Stan Wawrinka in Djokovićev nekdanji mladinski rival Andy Murray.

Leta 2016 je Djoković osvojil French Open in s tem dopolnil karierni grand slam ter hkrati držal vse štiri največje naslove – dosežek, ki ga je nazadnje v moški konkurenci dosegel Rod Laver leta 1969. Leta 2021 je bil le eno zmago oddaljen od koledarskega grand slama, vendar ga je v finalu US Opna premagal Daniil Medvedjev.

Rekordi zapisani v večnost

40 naslovov serije masters, osem sezon, ki jih je končal kot številka ena na svetu, ter več kot 428 tednov na vrhu lestvice – vse to so njegovi rekordi. Je tudi edini igralec, ki je v karieri osvojil vseh devet turnirjev serije masters 1000. Kljub temu mu je olimpijsko zlato dolgo uhajalo – osvojil je bronasto kolajno v Pekingu 2008 in izpadel v polfinalu tako posamezno kot v dvojicah na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. Na olimpijskih igrah v Parizu 2024 je končno osvojil še manjkajoče olimpijsko zlato, ko je v finalu na Roland Garrosu premagal Carlosa Alcaraza. S to zmago se je pridružil izbrani skupini igralcev, ki so dosegli t. i. »zlati slam« – osvojili so vse štiri turnirje za grand slam in olimpijsko zlato.

Profimedia

Disciplina kot skrivno orožje

Novak je zaprisežen redu in strogim treningom, kar se je poznalo že v času odraščanja – v mladosti je veljal za igralca, ki zelo dosledno trenira in se drži urnika, tudi ko ne žanje takojšnjih rezultatov. Kljub večkratnim poškodbam in različnim krizam, ki so vodile do slabše forme, se je vsakokrat vrnil na vrh svetovnega tenisa, da pa bi uresničil zadane cilje, je bil pripravljen spremeniti življenjski slog. Uvedel je strogo prehrano, v kateri je gluten prepovedan, prav tako je z namenom dolgoročnega izboljšanja počutja spremenil svoj trening in regeneracijo. »Želel sem eno stvar: okusiti čokolado. Nisem je poskusil od poletja 2010. Odlomil sem en košček – en majhen košček – in ga dal v usta, pustil, da se mi stopi na jeziku. To je bilo vse, kar sem si dovolil,« je opisal svojo železno voljo in disciplino.

Ključni del njegovega življenjskega sloga

V odraslem obdobju je njegovo osebno življenje postalo bolj na očeh javnosti zaradi pogostega izražanja svojih stališč do zdravja, prehrane in življenjskega sloga. Prehrana je eden ključnih delov njegovega življenjskega sloga in športnega uspeha, njegov pristop k hrani pa se je skozi leta močno spremenil, predvsem po tem, ko je ugotovil, da mu določena živila povzročajo težave z energijo, koncentracijo in fizično vzdržljivostjo. Danes prehrano vidi kot temelj vrhunske športne forme in splošnega zdravja. Prehranjuje se predvsem brez glutena in se izogiba težko predelani hrani, sladkorju ter večini živalskih izdelkov v večjih količinah. Pogosto poudarja, da je ta sprememba precej izboljšala njegovo počutje in športne rezultate.

Profimedia

Pravo gorivo za pravi stroj

V intervjuju je svojo izkušnjo povzel z mislijo: »Ko sem spremenil prehrano, sem spoznal, kako močno hrana vpliva na energijo in regeneracijo.« S tem je želel poudariti, da je razlika med »običajno« in prilagojeno prehrano pri vrhunskem športniku zelo opazna. Njegov jedilnik temelji na polnovrednih živilih, kot so zelenjava, sadje, oreščki, semena in kakovostni viri beljakovin. Velik poudarek daje tudi hidraciji, saj verjame, da je voda ključna za delovanje telesa in uma. Njegov pristop pogosto opisujejo kot holističen, ker ne ločuje prehrane od splošnega življenjskega ravnovesja. Sam je to idejo povzel z besedami: »Telo je kot stroj – če mu daš pravo gorivo, deluje na najvišji ravni.«

Iskanje notranjega miru

Poleg hrani veliko pozornosti posveča tudi načinu prehranjevanja – ne le kaj je, ampak tudi kako. Po njegovem mnenju je pomembno, da človek je umirjeno, brez stresa in z zavedanjem. Ta odnos povezuje z mentalnim stanjem, ki ga dojema kot enako pomembnega kot fizično pripravljenost. Čeprav njegova prehrana včasih sproža razprave in različna mnenja v javnosti, Djoković ostaja zvest svojemu pristopu. Njegov življenjski slog je tesno povezan z idejo discipline in dolgoročne skrbi za telo, kar je po njegovih besedah ključno za vzdržljivost na najvišji ravni tenisa.

Zanima se za različne pristope k dobremu počutju. »Zmagaš ali izgubiš predvsem v glavi – telo samo sledi temu, kar si misliš,« je njegovo prepričanje. V ta namen uporablja tehnike sproščanja in dihanja ter pred tekmami izvaja mentalne priprave, veliko pozornosti pa namenja svojemu notranjemu miru in zmanjševanju stresa, ker je prepričan, da je ravno to ključ do dolge kariere. »Uspeh ne pride zaradi enega treninga, ampak zaradi na tisoče ponovitev, ki jih narediš, ko se ti ne ljubi,« je nekoč dejal in opisal, kaj pomeni prava disciplina: »Disciplina pomeni, da delaš pravilno tudi takrat, ko nihče ne gleda.«

Profimedia

Za vsakim velikim šampionom stoji velika ženska

Danes Djoković velja ne le za vrhunskega športnika, temveč tudi za družinskega človeka in javno osebnost, katere življenje združuje športni uspeh, osebne vrednote in vpliv na širšo družbo. Z Jeleno Djoković, dolgoletno ženo, sta se spoznala že v najstniških letih v Srbiji, ko sta oba obiskovala isto srednjo šolo. Njuna zgodba se je začela precej preprosto – kot prijateljstvo dveh mladih ljudi, ki sta odraščala v podobnem okolju, vendar se je sčasoma razvilo v romantično razmerje.

Takrat še nista slutila, da bo Novak postal eden najboljših teniških igralcev na svetu, kar je pozneje močno vplivalo na njuno življenje. Ko je Djoković začel profesionalno kariero in pogosto potoval po svetu, sta se odločila za razmerje na daljavo. Zanju je bilo to obdobje zelo zahtevno, saj sta morala usklajevati različne časovne pasove, turnirje in pritiske javnega življenja. Kljub temu sta ostala povezana in zvezo ohranjala z redno komunikacijo ter medsebojno podporo. Prav ta stabilnost v ozadju njegove kariere je mnogokrat omenjena kot pomemben del njegovega uspeha.

Profimedia

Velja za zglednega moža in očeta

Pozneje sta svojo zvezo okrepila in se leta 2014 poročila. Istega leta sta dobila prvega otroka, sina Stefana, pozneje pa še hčerko Taro. Družina je za igralca postala zelo pomembna opora, saj pogosto poudarja, da mu zagotavlja ravnovesje med zahtevno športno kariero in zasebnim življenjem, njegov odnos z ženo pa je pogosto opisan kot stabilen in podporen.

Jelena Djoković se aktivno ukvarja z družinskimi in humanitarnimi projekti ter vodi fundacijo Djokovic Foundation, ki se osredotoča na pomoč otrokom pri izobraževanju in zgodnjem razvoju. Novak je večkrat poudaril, da mu prav ona pomaga ohranjati mirnost, fokus in čustveno ravnovesje v zahtevnem svetu profesionalnega športa. Čeprav sta zaradi njegove slave pogosto pod drobnogledom javnosti, poskušata svoje zasebno življenje ohranjati čim bolj mirno in zaščiteno. Njuna zgodba je zato pogosto predstavljena kot primer dolgotrajnega odnosa, ki se je razvil iz mladostne ljubezni v partnerstvo, zgrajeno na zaupanju, razumevanju in skupnih vrednotah, seveda pa sta v svoji 20-letni zvezi prestala različne izzive.

Profimedia

V njem se pretaka energija volka

Kljub njeni stalni podpori pa sta bila oba odkrita glede težav, ki jih prinašata njegovo intenzivno življenje na vrhu svetovnega tenisa in močna osebnost, ki je potrebna za takšno raven uspeha. V enem od intervjujev po tekmi je Djoković sebe opisal kot volka in pojasnil, da je življenje z njim zahtevno: »Biti z volkom je lahko zelo stresno. Vem, da ji ni vedno lahko. To je nekako življenje na robu z volkom.«

Dodal je tudi, da v sebi nosi volčjo energijo, ki jo njegova žena včasih težko prenaša, vendar jo sam vidi kot koristno silo, ki se lahko izrazi kot močna čustva ali izbruh. Tudi Jelena je spregovorila o svojem življenju z enim najbolj znanih športnikov na svetu in poudarila, da izguba zasebnosti in stalna izpostavljenost javnosti nista vedno lahki.

Profimedia

Djoković je prav tako večkrat povedal, da se je moral osebnostno prilagoditi odnosu. V otroštvu so ga učili, naj ne kaže čustev in naj ne joka, kar je posledično vplivalo na to, da jih težje izraža tudi v zasebnem življenju, vendar se tega zaveda in se zelo trudi, da bi premagal vzgojo in se ženi čustveno odpiral. O njej je nekoč dejal: »V bistvu je to moja edina resna zveza v življenju. Ona je moj temelj. Videla je najboljše in najslabše v meni. Videla je moj razvoj. Izzvala me je na vseh ravneh. Skupaj sva rasla in imava dva čudovita otroka ter še naprej rasteva in se razvijava.« Poudaril je tudi, da mu prav njena podpora omogoča, da še vedno igra na najvišji ravni.

10 zanimivosti:

- Njegova gibljivost na igrišču je skoraj neverjetna – pogosto dela špage in rešuje nemogoče žogice.

- Govori več jezikov, med njimi srbsko, angleško, nemško, italijansko in francosko.

- V mladosti je postal znan tudi po zabavnih imitacijah drugih igralcev, kar mu je prineslo vzdevek Djoker.

- Njegov najbolj znani vzdevek je Nole, ki ga uporabljajo navijači po vsem svetu.

- V Beogradu je imel svojo restavracijo z zdravo prehrano.

- Na začetku kariere ga nekateri trenerji niso jemali resno, ker ni imel tipične postave za vrhunskega igralca.

- Pogosto govori o tem, kako nanj vplivajo energija publike, hrana in celo čustva ljudi okoli njega.

- Znano je, da je zelo tekmovalen tudi sicer, ne samo na igrišču – celo pri družabnih igrah ali kartah.

- Obseden je z malenkostmi – od napetosti strun na loparju do temperature pijače med tekmo.

- Čeprav je na igrišču zelo čustven, večino frustracij predeluje zasebno ali na treningih.

Profimedia