Perica Jerković: Bojim se prihodnosti vseh nas
Komik Perica Jerković pravi, da mu ni všeč, da smo kot družba povsem izgubili moralni kompas.
Starševstvo je predvsem velika odgovornost, pravite.
Opažam, da nekateri starši ne dojemajo, da je vsak otrok edinstven in da imamo starši zgolj privilegij biti ob njih med odraščanjem. Na nas je, da jim zagotovimo ljubeče, razumevajoče, varno in podporno okolje, da lahko v polnosti izrazijo sebe in svoje talente.
Ni prav, da jim starši vsiljujejo svoje neizživete želje in ambicije.
Ob tem sem se spomnil na libanonskega pesnika Kahlila Gibrana, ki je med drugim napisal: »Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica življenja k življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati …«
Vas je strah za prihodnost otrok?
Priznam, ni mi všeč, da smo kot družba povsem izgubili moralni kompas. Ne morem dojeti, da je laganje postalo družbeno sprejemljivo. Da je povsem normalno, če nekdo laže in zavaja ljudi, z njimi manipulira in jih izkorišča. Vidim, kako sin na družbenih omrežjih sledi youtuberjem in tiktokerjem, ki mladim lažejo in jih zavajajo. O tem se z njim pogosto pogovarjava. Kot starš se čutim odgovornega, da mu pojasnim, zakaj je pomembno, da si do vsebin na spletu ustvari zdravo distanco. Da ne govorim o lažeh, ki jih izrekajo politiki.
Donald Trump dokazano izreka številne laži dan za dnem, a so ga volivci kljub temu in pogostemu kretenskemu obnašanju ponovno izvolili. In številni drugi politiki doma in po svetu niso prav nič boljši.
Zato ne preseneča, da se v družbi krepijo nespoštovanje, nestrpnost, mržnja, verbalno in fizično nasilje – to so plodna tla za netenje novih vojn.
Zato se bojim za prihodnost vseh nas.
Bi zaradi tega moral biti tudi stand up (še) bolj družbeno angažiran?
Komiki dosežemo veliko širši avditorij kot povprečni državljani, že iz tega bi - vsaj v določeni meri - morala izhajati tudi družbena odgovornost. Je pa tako, da je primarna naloga komika izvabljanje smeha, ponujanje sprostitve, zato ljudje plačajo vstopnico, ne zaradi družbenega osveščanja. Tako včasih v iskanju reakcije in v iskanju meje vsaj na videz delujemo v nasprotni smeri od družbene odgovornosti ali angažiranosti. Kar je pravilno, po navadi ni smešno. Humor je pogosto serija kršitev družbenih norm.
V predvolilnem letu smo. Vas politične stranke najemajo za svoje shode?
Občasno me povabijo na nastop, a tovrstna povabila zavračam. Priljubljenost znanih obrazov pogosto želijo pretočiti v svoj politični kapital. Jaz se tega ne grem. Pred »stotimi« leti sem v istem tednu izvedel dva nastopa za diametralno različni politični opciji, predvsem zato, da preskusim, kakšna izkušnja je to. Bilo je prvič in tudi zadnjič.
In kaj ste nazadnje nekaj storili prvič?
Lani sem prvič smučal, pri šestinštiridesetih in z opornicami na kolenih. Nisem padel niti dvajsetkrat. (smeh)
Celoten intervju je bil objavljen v reviji Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Preberite še
E-novice · Estrada
