Sašo Švigelj MPA

Govorila sem s strokovnjaki, ampak vi ste prvi, ki ste omenili, kako grozna težava je pornografija. Vesela sem, da sva odprla to temo, saj se bojim, da mame podcenjujejo najstnike. Verjamejo, da je bil 13-letnik cel dan na telefonu, ker je igral igrice. V resnici pa morda gleda pornografijo, zato bi potreboval nekoga, da mu pove, da to, kar vidi, ni realen prikaz seksualnega življenja, saj so že poze prilagojene, da kamera vse čim bolje ujame. To ustvarja napačna pričakovanja, se strinjate?

V osnovi se moramo zavedati, da gledanje drugega, ki spolno občuje, ni isto kot spolno občevanje. Signal v možganih je drugačen! Letos sem izdal pesem Kamasutra. Kamasutra je knjiga, ki opisuje spolne položaje, a to je le eno izmed sedmih poglavij. Ko sem knjigo proučeval, mi je bila všeč. Zato sem naredil komad. Govori o tem, da je bilo bistvo seksualnosti nekoč drugačno.

Pred dva tisoč leti so Indijci razmišljali o tem, da je pomembno, da tudi ženska uživa pri seksu.

Mi se o tem pogovarjamo komaj nekaj desetletij! Takrat so razmišljali o pomembnosti seksualne energije, o tem, da je treba graditi vzburjenje pri obeh, da je obojestranski užitek pomemben za odnos … Ko to razlagam na medijski turneji, me gledajo, kot da ne vedo, o čem govorim. Na družbenih omrežjih so komentarji: »Kako naj svoji 12-letni hčerki razložim, kaj je Kamasutra, Žan?« Moj odgovor je: Najprej si preberi, potem pa povej, kot je. Bolje to, kot da ji bo o seksu razlagal pedofil na družbenih omrežjih! Na žalost je ena od treh deklet danes spolno zlorabljena. Zakaj? Iz ignorance! Ker odrasli ne dojamejo, kaj se dogaja. Ker doma rečejo: »To ni nič!« Ko se na televiziji začne scena seksa, preklopijo, punco pa to zanima. Potem je stara 13 in pride v situacijo, ki je ne razume. In je zaznamovana, ker se o tem ne pogovarjamo! Ker je to na žalost še vedno tabu, na internetu pa so vsem dostopne informacije, ki so lahko za najstnika nerazumljive.

Sašo Švigelj MPA

Imamo opozorila za alkohol in tobak, droge so prepovedane. Kako je torej mogoče, da ni opozoril, da so družbeni mediji škodljivi?

Preprosto je v ozadju preveč denarja! Tisti, ki služijo od oglasnega denarja, so si rekli: zakaj ne bi že osemletnega otroka tukaj zagrabili! Dajmo ga vzgojiti v to kapitalistično sceno, da ima čim več naročnin, da je čim bolj zafrustriran, da misli, da je nekaj narobe z njim, da bo potreboval kup vsebin ali substanc … Radi bi imeli odvisneža, ki bo podlegel vsem oglasom in na drugi strani ponujenim rešitvam. Seveda so oglasi osebni, personalizirani. V osnovi gre za čim večjo asocialnost – čim manj povezovanja z drugimi in čim več sovraštva ...

Nadvse zanimiv intervju z Žanom Serčičem preberite v decembrski številki revije Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.