Jaka Koren

Tisto oktobrsko jutro grad Krumperk ovijajo meglice, skozi katere vsake toliko prodre kakšen pogumen žarek sonca, ki obeta lep jesenski dan. Ampak potem se megla vrne, še gostejša, še bolj nepopustljiva. Pod gradom, ki ga je komaj razločiti, se pasejo beli konji. Prizor, kot bi ga vzel s kakšne pred stoletji naslikane podobe. Prizor, ki ga kmalu ne bo več mogoče videti. Saj Krumperk bo še. Meglice bodo še. Samo konjev ne bo več.

Biotehniška fakulteta ukinja Pedagoško-raziskovalni center za konjerejo Krumperk. Nihče ne more reči, da se fakulteta ni borila: zahtevi za vrnitev grajskega hleva in okoliških kmetijskih zemljišč je leta in leta nasprotovala, a sodišče se je slednjič postavilo na stran denacionalizacijskih upravičencev, družine Pogačnik. Ni še vsega konec, na sodišču so še odprti postopki za hleve in jahališča, a Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani se je predala: ukinjajo ali selijo svoje programe, ki so bili vezani na Krumperk. Konje, enajst lipicancev, ki jim je bil Krumperk dolga leta dom – dva sta bila celo tam rojena in drugega doma sploh ne poznata – bodo konec novembra prodali na dražbi.

A študenti in ljudje, ki te konje oskrbujejo, jahajo in ljubijo, se s to odločitvijo ne strinjajo. Z ukinitvijo bo ne le konec študentske prakse, ukinitev za seboj potegne še mnogo več: pomeni tudi konec šole jahanja za otroke in odrasle, konec terapij s konji za otroke s posebnimi potrebami. Pomeni tudi mučno in bolečo razselitev konj, ki so navezani na svoj dom. Na svoje ljudi. Ne! so rekli študenti in začeli peticijo za ohranitev doma za konje na Krumperku.

Jaka Koren

Za čigavo dobro?

»Imeli smo predavanja o dobrobiti živali. Zanimivo, da hoče Biotehniška fakulteta prodati konje na javni dražbi ne glede na to, koliko so stari, čeprav je to v nasprotju z načeli, o katerih učijo. To mi ni všeč in sem rekla, da bom jaz obraz naše peticije in se bom jaz pogovarjala z novinarji. Rada bi z lučjo posvetila sem, da se vsaj nekaj naredi za konje,« pravi Eva Hribar, študentka 1. letnika kmetijstva in živinoreje na Biotehniški fakulteti UL in avtorica peticije. »S peticijo smo želeli dobiti odgovore od fakultete, a jih nismo dobili. Da je položaj resen, smo izvedeli šele, ko so najemnikom drugih konjev poslali dopis, da se morajo preseliti, ker se bo obrat počasi začel zapirati. Prej o tem niso prav veliko govorili, nič se dejansko ni vedelo, nismo dobivali odgovorov. Vedno so rekli, še ne vemo, bomo videli … Ni bilo jasne komunikacije in nismo videli druge poti, kot da sprožimo peticijo in dvignemo prah. Nobeden od profesorjev ni o tem govoril, nobeden, kot da ta center ne obstaja več, samo perutnino so omenjali, konjev pa ne.«

Ljudje so peticijo podpisovali, a čedalje jasneje postaja, da to konjem ne bo ohranilo doma na Krumperku. Fakulteta ima zvezane roke ...

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Jaka Koren

revija Jana