Shutterstock

Demenca je skupno ime za več bolezni, med njimi je Alzheimerjeva demenca, ki povzročajo izgubo spomina in poslabšanje sposobnosti razmišljanja, govora in razumevanja. V Sloveniji je danes približno 43.000 bolnikov z demenco, za katere skrbi še trikrat toliko svojcev, zdravstvenih in socialnih delavcev. Številke so verjetno še večje, saj številni bolniki nimajo postavljene diagnoze ali pa so še v zgodnjih stadijih bolezni. Njihovo število iz leta v leto narašča in napovedi kažejo, da bo do leta 2050 imelo demenco 85.000 Slovencev.

Dokazi se množijo

V julija objavljeni raziskavi Univerze v Cambridgeu so znanstveniki pregledali 51 že opravljenih študij iz Evrope, Severne Amerike, Azije in Avstralije, v katerih je sodelovalo več kot 29 milijonov ljudi. Ugotovili so močno povezavo med demenco in dolgotrajno izpostavljenostjo trem vrstam onesnaževal: dušikovemu dioksidu (NO₂), sajam in delcem PM2,5. Ti delci so zelo majhni – celo tanjši od lasu – in lahko prodrejo globoko v pljuča.

Delci PM2,5 nastajajo pri prometu, kurjenju drv, industriji in celo kuhanju. Če smo izpostavljeni dodatnim 10 mikrogramom teh delcev na kubični meter zraka, se tveganje za demenco poveča za približno 17 %. Dušikov dioksid, ki ga oddajajo avtomobili, industrija in plinski štedilniki, draži dihala. Študija je pokazala, da vsakih 10 mikrogramov več pomeni za 3 % večje tveganje za demenco. Pri sajah pa so ugotovili, da že vsak dodaten mikrogram na kubični meter pomeni za 13 % večje tveganje.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj letne povprečne vrednosti teh onesnaževal ne bi presegale 5 mikrogramov na kubični meter pri delcih PM 2,5 (24-urna povprečna koncentracija: 15 µg/m³) in 10 µg/m³ pri dušikovem dioksidu (urna največja vrednost: 200 µg/m³, največ 18-krat na leto). Svetovna zdravstvena organizacija je smernice v zadnjih letih močno zaostrila, saj so študije pokazale, da so tudi nizke koncentracije teh onesnaževal povezane z resnimi zdravstvenimi težavami, poleg demence tudi z dihalnimi boleznimi in srčno-žilnimi obolenji.

Kako je pri nas?

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana