Shutterstock

Raziskava, objavljena konec lanskega leta v znanstveni reviji Food Science & Nutrition, je preučila povezavo med uživanjem dostavljene hrane oziroma hrane »za s sabo«, prehranskim vnetnim potencialom in dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Mednarodna ekipa raziskovalcev je analizirala podatke velike ameriške nacionalne študije, v katero je bilo vključenih 8.556 ljudi. Pogostost uživanja dostavljene hrane so povezali s prehranskim vnetnim indeksom (DII), uveljavljenim kazalnikom, ki meri, kako vnetno ali protivnetno učinkuje prehrana kot celota.

Shutterstock

Dom

Vse več dostave hrane na dom - ali sploh še kdo kuha?

Ugotovili so, da ljudje, ki naročajo zelo pogosto, šestkrat ali več na teden, uživajo prehrano, ki povzroča bistveno več vnetja v telesu v primerjavi s tistimi, ki takšno hrano uživajo redko ali sploh ne. Tisti z višjim DII so imeli nižje vrednosti zaščitnega HDL-holesterola ter višje vrednosti trigliceridov, glukoze, inzulina in večjo inzulinsko rezistenco. Takšna presnovna slika pa je povezana s srčno-žilnimi boleznimi, predvsem z aterosklerozo, srčnim infarktom in možgansko kapjo ter s sladkorno boleznijo tipa 2.

Shutterstock

Zdrave alternative

Na kakovost hrane seveda ni vplivalo to, da je bila dostavljena. Vplivala je izbira. Podatki kažejo, da ljudje praviloma naročajo nezdravo, hitro hrano, ki vsebuje preveč maščob, prazne ogljikove hidrate in preveč soli, obenem pa je pogosto visoko procesirana. Številni meniji, ki jih lahko naročimo kar s kavča, ne pomenijo, da ljudje jedo zdravo, čeprav je kakovostne ponudbe veliko, ampak da je »hitra prehrana« še bolj pri roki in zato še večkrat na krožniku. Se pa to, vsaj pri nas, morda spreminja.

V Mariboru čevapčiči, v Novem mestu pad thai

Ob peti obletnici delovanja v Sloveniji je daleč največji dostavljavec hrane pri nas – Wolt – objavil poročilo, kaj najraje naročamo Slovenci. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana