revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kombinacija telesne toplote, vlage in tesno oprijete tkanine deluje kot pravi mali inkubator. Žile v medenici se zaradi hladu stisnejo in tkivo pod kopalkami postane manj odporno. Mraz namreč zmanjša prekrvitev in oslabi naravno obrambo sluznice. Bakterije in glivice, ki so sicer naravno prisotne v našem okolju ali telesu, dobijo idealno priložnost, da se skokovito namnožijo. Rezultat sta dve zelo pogosti, a popolnoma različni nadlogi, ki ju ljudje tudi pogosto zamenjujejo.

Pekoči poletni cistitis

Ena težava, ki jo povzroči dolgotrajno nošenje mokrih kopalk, je bakterijsko vnetje mehurja, v medicinskem jeziku cistitis. Glavni krivec zanjo je skoraj vedno trdovratna črevesna bakterija Escherichia coli. Ko zaide v sečnico, začne hitro prodirati navzgor proti mehurju. Čeprav ljudje vnetje mehurja pogosto pripisujejo mrazu ali mrzlemu vetru, je mraz le zunanji sprožilec, ki oslabi tkivo, medtem ko pravo škodo povzročijo prav bakterije. Prepoznamo ga po zelo specifičnih in izjemno neprijetnih znakih. Eden je nenehno in nujno tiščanje na vodo, pri čemer pa na stranišču izločimo le nekaj kapljic. Obenem čutimo oster, pekoč ali celo rezajoč občutek, ki se po uriniranju še okrepi. Urin postane moten, včasih dobi tudi izrazito neprijeten vonj, v spodnjem delu trebuha pa se naselita top pritisk in stalna bolečina.

Srbež in kvasovke

Druga poletna težava so glivične okužbe, ki jih najpogosteje povzroča kvasovka Candida albicans. V nasprotju s cistitisom, ki se razvije v sečilih, se glivice naselijo na zunanji površini sluznice in kože spolovil. Obožujejo toplo in vlažno okolje, zato so mokre kopalke zanje popolno bivališče. Opozorilo, da so se kvasovke preveč razmnožile, sta nevzdržno stalno močno srbenje in pekoč občutek. Koža postane rdeča, otečena in občutljiva za vsak dotik. Tipičen znak glivične okužbe je tudi gost, bel in grudast izcedek, ki po videzu spominja na skuto. Pri uriniranju nas peče zato, ker pride kisel urin med uriniranjem v stik z ranjeno in vneto zunanjo kožo, ne zato, ker bi bil prizadet mehur.

revija Jana

Zlata pravila plažne higiene

Da bi se izognili neljubim scenarijem, se je treba držati nekaj preprostih, a nujnih pravil. Najpomembnejše je takojšnje preoblačenje. Pomembno je tudi splakovanje s sladko vodo. Klor iz bazenov ter sol in pesek iz morja dodatno dražijo nežno kožo spolovil, s čimer odpirajo vrata okužbam. Kopalke pa ob koncu dneva obvezno operite z blagim milom pod tekočo vodo, saj se v njih kopičijo pot in mikrobi. Izogibajte se tudi sedenju na mrzlih površinah, kot so betonski robovi bazenov ali kamnite plošče v senci, saj to drastično pospeši podhlajenje mehurja.

Za prvo pomoč lahko veliko naredimo sami z izbiro pravih naravnih zaveznikov. Pri prvih znakih bakterijskega vnetja je ključno, da pijemo res veliko vode ali nesladkanega urološkega čaja. S tem nenehno redčimo urin in mehansko izplakujemo bakterije iz telesa, preden se trdno primejo na steno mehurja. Pri blagih simptomih lahko počakamo do dva dni, ali se bo vnetje umirilo samo. Pri močnejših in dolgotrajnejših pa bo treba k zdravniku po antibiotike. Pri glivičnem vnetju pa kožo nežno umijte samo z mlačno vodo (brez agresivnih mil) in dobro osušite. V lekarni brez recepta poiščite protiglivično kremo (npr. s klotrimazolom). Izogibajte se sladkorju v prehrani, saj hrani kvasovke, da se lažje množijo.

Najboljši probiotični sevi za poletne težave

Dolgoročno so naša najboljša obramba probiotiki. Če se vam zgoraj opisane težave ponavljajo, v lekarni ali specializiranih trgovinah na deklaraciji poiščite naslednje specifične seve:

-         za zaščito pred glivicami: najbolj raziskana in učinkovita sta seva Lactobacillus rhamnosus (GR-1) in Lactobacillus reuteri (RC-14). Preživita pot skozi prebavni trakt in uspešno naselita vaginalno sluznico ter zavreta rast kvasovk. Učinkovit je tudi sev Lactobacillus plantarum;

-         za zaščito pred bakterijami: pri ponavljajočih se vnetjih mehurja priporočajo sev Lactobacillus crispatus (odličen za vzdrževanje kislega pH in blokado bakterije E. coli) ter probiotičnoo kvasovko Saccharomyces boulardii, ki nase veže patogene bakterije in jih pomaga telesu izločiti. 

revija Jana