Posegi v Turčiji: neizkušeni zdravniki vadijo na pacientih
Prejšnji teden je odjeknila novica o smrti Slovenke, ki se je po cenejšo liposukcijo odpravila v Turčijo.
Pošteno je povedati, da imajo mnogi pacienti, med katerimi močno prednjačijo ženske, dobro izkušnjo s posegi, opravljenimi v Turčiji. Pohval je veliko. Od profesionalnosti osebja, urejenosti klinike in dobrih rezultatov operacij. A skrb vzbuja veliko število tistih, ki svojo izkušnjo opisujejo kot grozljivo in ki jim je odločitev za poceni poseg v Turčiji, kot pravijo, uničila življenje.
Španka Vanessa na Tripadviserju opozarja: »Moja izkušnja je bila grozna. Uničili so mi življenje. Opravila sem lifting obraza in vratu, dobila pa med drugim paralizo obraza. Ne delajte tega v Turčiji, raje prihranite pri drugih stvareh, ne pri zdravju.« Pacientka na Redditu toži, da je bila to njena najslabša odločitev v življenju. »Šla sem si popravit nos, zdaj pa imam za konico veliko bulo in preveč razširjene nosnice. Sram me je iti na cesto!« Marsikdo piše, da je pred operacijo nemogoče priti do kirurga in da pacienti do pol ure pred operacijo pogosto niti ne vejo, kdo jih bo operiral. »Komunikacije pred posegom in po njem praktično ni,« piše eden od številnih, ki se pritožujejo nad pooperativno oskrbo. »Ko sem vztrajno poskušal priklicati kirurga, me je ta kar blokiral.«
Obračajo se milijarde, oskrba pa poteka v hotelski sobi
V Turčijo po zdravstvene storitve potujejo milijoni ljudi. Samo v letu 2023 jih je bilo dober milijon in pol, turško gospodarstvo pa so obogatili za tri milijarde evrov. Pregledi, posegi in operacije so tam pač mnogo cenejši kot marsikje drugje, tudi pri nas. Turčija je prva na svetu po presaditvah las tujcem, seznam najbolj priljubljenih zdravstvenih posegov pa vključuje še plastično in zobozdravstveno kirurgijo, onkologijo in kardiovaskularno kirurgijo, ortopedske in druge kirurške posege, oploditev z biomedicinsko pomočjo (IVF), presaditve organov, fizikalno terapijo in rehabilitacijo ter tudi pediatrijo.
A kaj ko ta zdravstveni turizem spremlja skrb vzbujajoča visoka stopnja smrti med tujimi pacienti, zlasti med tistimi, ki se odločajo za plastične operacije ali posege, povezane z debelostjo. Če si od blizu pogledamo sistem, po katerem to turistično zdravstvo deluje, ni čudno, da gre marsikaj narobe. Vse namreč organizirajo turistične agencije, ne zdravstvene ustanove. Začne se tako, da pacienti izberejo storitev iz kataloga – brez posveta z zdravnikom.
Večinoma komunicirajo samo z agencijami, ki so prijazne, dokler vse poteka brez zapletov. Če se pojavijo težave, odgovornost pogosto prevalijo na zdravnika. Ta s pacientom preživi komaj kaj časa. Agencije namreč nočejo, da bi ljudje naslednjič preskočili njihove storitve in se dogovarjali neposredno z zdravnikom. Jasno, one poberejo levji delež denarja.
Pacient pride v ustanovo le nekaj ur pred posegom, ko opravi preglede. Zdravnik ga pogosto prvič vidi šele v operacijski sobi. Resni posegi se izvajajo brez pogovora o tveganjih in željah pacienta. Neredko naenkrat naredijo več zahtevnih operacij, kar je izjemno tvegano, še posebej pri predebelih pacientih.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
