Veseljakova voditeljica: Pet minut po porodu so hčerkico odpeljali
Takoj po porodu so glasbenico in voditeljico Evo Šolinc ločili od hčerkice. Danes odkrito govori o trenutkih strahu in hvaležnosti, ki so sledili.
Glasbenica, pevka z diplomo iz popularne glasbe, ki si jo je prigarala v Londonu, je tudi magistra glasbene pedagogike, sodeluje s številnimi, predvsem narodno-zabavnimi zasedbami in je uspešna snovalka novih skladb. Nekdaj je bila zagreta hokejistka v ekipi samih fantov, nekaterim je bolj znana kot hči v narodno-zabavni glasbi slavne Vere Šolinc in je prepoznaven glas ter obraz radia in televizije Veseljak. Pa kaj bi vse to, vedra in zgovorna Štajerka, ki zdaj domuje na Gorenjskem, je konec novembra postala mamica. O velikem preobratu v njenem življenju, o izkušnji nad izkušnjami, sva se pogovarjali med kratkim premorom, ko je njena Zara zaspala.
Vas kot vse novopečene starše velikokrat sprašujejo, ali kaj spite?
Ne znam več povedati, kaj je spanec in kaj bedenje, vse je spleteno v en velik klobčič.
Verjetno so vam o tem obdobju življenja mnogi pripovedovali – pa je materinstvo sploh mogoče razumeti, preden ga sam ne izkusiš?
Nemogoče. To je povsem drug svet. Kot da se ti življenje obrne na glavo. In zdaj tudi povsem drugače gledam na mamice samohranilke – kako to zmorejo? Vsa čast jim! Imam srečo, da imam krasnega partnerja, ki mi priskoči na pomoč v vsakem trenutku, tako da si niti predstavljati ne morem, kako bi zmogla sama. Verjetno bi se mi zmešalo! (smeh)
Vaša porodna izkušnja je bila sicer lepa, ampak po petih minutah se je zgodilo nekaj, česar niste pričakovali.
Rodila sem z epiduralno analgezijo, in to v pol ure, dojenčico sem dobila na prsi, a ni zajokala, kot bi bilo treba – tega jaz seveda nisem vedela, kako bi ... Zdravnica je takoj ukrepala, češ, otroka bomo malce odpeljali. Tako so mi jo pet minut po porodu dobesedno iztrgali iz rok. Nato sva z Janom skoraj dve uri v negotovosti čakala, kaj bo. Obvestili so naju, da jo bodo morali odpeljati na intenzivno enoto v ljubljansko porodnišnico. Ko zdaj govorim o tem, da so mi jo iztrgali iz naročja, lahko samo rečem: hvala bogu!
Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 13. januar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.