Shutterstock

Do srede letošnjega junija, ko je zakon o pravici do pozabe stopil v veljavo, so namreč to lahko naredile, lahko so rekli, ne, zaradi vaše bolezni za nas pomenite preveliko tveganje, zato z vami ne bomo sklepali kreditnih ali zavarovalniških poslov. Ljudje, ki so preboleli raka, četudi ozdravljeni, včasih niso mogli najeti dolgoročnega kredita ali se življenjsko zavarovati. Zakon je bil sprejet brez burnih razprav v javnosti, zato morda zanj sploh še niste slišali.

Kaj vas briga!

Po podatkih registra raka je bilo leta 2020 več kot 120.000 ljudi, ki so kdaj zboleli za katerim od rakov, od tega je bilo pol odstotka otrok in mladostnikov. Po novem zakonu pa ti ljudje v določenem obdobju po ozdravitvi ponudnikom kreditov ali zavarovanj niso več dolžni dajati informacij o tem, pa tudi če ponudniki te informacije dobijo, jih ne smejo uporabiti, te ljudi so dolžni obravnavati enako kot tiste, ki teh bolezni ali okužb nikoli niso imeli. Za uveljavljanje pravice do pozabe oseba potrebuje zdravniško potrdilo, ki ga izda osebni zdravnik. Potrdilo je brezplačno.

Za kršitev zakona so za banke in zavarovalnice predvidene visoke globe – od 12.000 do 120.000 evrov za banko ali zavarovalnico, od 400 do 10.000 evrov za odgovorno osebo. Seveda pa na vprašanje, kako bo zakon deloval v praksi, še ni mogoče odgovoriti. Izvajanje določb zakona nadzorujeta Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije.

Ne prvi, a prijaznejši

Ta zakon zadeva ljudi, ki so preboleli raka, ljudi, okužene z virusom hepatitisa C, in ljudi z virusom HIV, ki se učinkovito zdravijo. Pravico do pozabe lahko začnejo odrasli, ki so preboleli raka, uveljavljati po sedmih letih od zaključka zdravljenja, če se bolezen v tem času ni ponovila, ali po petih, če so za rakom zboleli pred svojim 21. letom, tri mesece po ozdravitvi hepatitisa in eno leto od začetka učinkovitega zdravljenja HIV, pri čemer mora biti virus HIV v krvi že šest mesecev nezaznaven. Za nekatere vrste ali stadije raka se ta obdobja lahko tudi skrajšajo, če tako odloči strokovna komisija ali zdravstveni kolegij. Seznam bolezni morda še ni dokončen, saj ga bo posebna komisija vsaka tri leta posodabljala.

Vendar je treba vedeti, da pravica do pozabe ni absolutna, treba je izpolnjevati pogoje, časovne roke, zdravljenje mora biti uspešno, potrdilo izdano … Če hočete kredit ali zavarovanje po treh letih po preboleli bolezni, na primer, smejo od vas še vedno zahtevati, da razkrijete svojo zdravstveno zgodovino, in prošnjo vam še vedno lahko zavrnejo.

Končno

Slovenija ni prva, ki je sprejela zakon o pozabi, je pa med prvimi; roki so daljši od evropskega priporočila (ki je pet let), zajema pa razmeroma široko skupino bolezni. Nekatere države zakona sploh nimajo in urejajo stvari drugače.

Francija je bila prva, pravico do pozabe je z različnimi ukrepi pravno podprla že pred desetimi leti, a pri njih pozabljajo dlje – roki so za različne bolezni različni, a povprečje je deset let. Portugalska ima zakon od leta 2021, a predpisi so začeli veljati šele januarja letos. Španci pravico do pozabe priznavajo po petih let, če se bolezen ne ponovi. V Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski so rešitve mešanica zakonodaje in regulativnih priporočil, nimajo pa enega zakona, ki bi vse urejal.

Tudi skupine, ki jih obravnava zakon, niso povsod enake, Slovenija skupaj s Portugalsko in Španijo vključuje tudi primere hepatitisa C in HIV, ponekod pa se omejujejo zgolj na onkološke bolnike. Skoraj vse države zahtevajo uraden medicinski dokument, nekje imajo registre ali standardizirane obrazce, pri nas zadostuje zdravniško potrdilo

Rak ni več obsodba, a povejte to banki

Napredek v medicini in znanstvena odkritja so v zadnjih desetletjih bistveno izboljšali možnosti preživetja bolnikov z rakom in v Evropski uniji danes živi več kot 20 milijonov ljudi, ki so raka premagali. Kljub temu se bolniki ob vrnitvi v aktivno življenje srečujejo z ovirami, zavarovalnice in banke so smele recimo zbirati podatke o preteklih boleznih tudi desetletja po njihovem zdravljenju, kar mnoge bolnike diskriminira. Zakon je še posebej pomemben za mlade, ki so preboleli raka v otroštvu, mladosti ali mlajši odrasli dobi, saj jih ščiti pred diskriminacijo pri dostopu do stanovanjskih kreditov. Pravica do pozabe tudi njim omogoča boljše možnosti za urejanje življenjskih razmer.