Shutterstock

Kako poguben zdravstveni in družbeni problem je alkoholizem, verjetno ni treba posebej razlagati. Ruši vse pred seboj: odnose, družine, jemlje življenja, povzroča neopisljive bolečine. Zato je skupnost AA tako pomembna – po svetu so pomagali pri okrevanju že milijonom tistih, ki so izrazili željo po prenehanju pitja (to je edini pogoj za pripadnost skupnosti). Vendar si ne domišljajo, da je AA uspešen za vsakogar. In ni čudežna palica, ki ob pridružitvi njihovemu krogu in pozdravu »Sem Janez (ali Marija) in sem alkoholik« obeta zmago. Poleg mene je sedel mlajši moški, ki srečanja redno obiskuje in mu sošolci, kot si pravijo, ogromno pomenijo, vendar s pitjem še ni prenehal. »Ko grem od tukaj, si nikoli ne želim piti.«

Zakaj so AA uspešni, se v veliki meri odraža v besedah ameriškega zdravnika Silkwortha, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja revolucionarno označil alkoholizem za bolezen, kot sta prehlad ali rak. Teh ne moreš premagati le z močno voljo, pridiganjem in poučevanjem: »Zapusti sedež voznika, prisedi zadaj in pripoveduj o svoji izkušnji pijanca, kajti v tvoji osebni zgodbi se skriva bistvo in dokaz tvoje bolezni.« Osebne zgodbe, ne pridiganje, opora, pogovor, bližina, so osnova AA. Nihče na nikogar ne gleda zviška. »Tu sem spoznala lepe ljudi,« je dejala Simona, ki je vodila tokratno srečanje in skupnosti AA že dolgo služi. Alkoholik služi drugemu. Ko dajem, prejemam.

Ker je anonimnost prvo pravilo AA, so vsa imena v članku spremenjena. A to nikakor ne jemlje moči zgodbam, ki sem jih tistega večera slišala. Izpovedi, ki so si sledile, so odgovarjale na vprašanja: kaj je bilo, kaj se je zgodilo in kaj je danes. Inventura njihovih življenj. 

Inventura življenja

Lovro je star okoli 40 let in ne išče več vzrokov, zakaj je histerično pil. »Pomembno je, da sem trezen. To je tisto, kar šteje. Bolj kot ne so vse pivske štorije podobne: prizadeti vse okoli sebe.« Bil je za šport navdušen mladenič. »Divje sem se loteval športnih podvigov in posledica teh pretiravanj je bila poškodba. Ta me je ustavila in takrat, pri 19. letih, sem spoznal alkohol. In ženske. Vikend za vikendom.«

Študiral je, dobil dobro službo, z alkoholom pa je kar nadaljeval, nobene zabave ni izpustil. Tudi ko si je ustvaril družino. Prismrdel je domov, bili so prepiri, a je obvladoval situacijo. Biti pijan je bilo zanj res dobro, a ga je začelo motiti, da fizično vase ni mogel zliti toliko piva, kot bi ga želel. Presedlal je na vodko, saj je slišal, da po njej ne zaudarjaš. »Z eno steklenico vodke na dan sem se lahko lepo zadel in mislil, da tega nihče ne bo opazil. Vodko sem si začel skrivati v avtu, jo prelival v bidone, imel sem jo v kleti (nenehno sem hodil po kaj, npr. po krompir).« Bil je mojster logistike, poskrbel je, da je bila vodka zanj vedno dosegljiva.

»Še danes včasih pogrešam tista dva decilitra jutranje vodke. Ampak dva deci kmalu popusti in potrebuješ vedno več.« Partnerka je imela že vsega dovolj, njemu pa ni bilo jasno, kaj komplicira, če pa nikogar ne pretepa. Danes ve, da jih je prizadel. In takrat je vedel, da se mora malce umiriti že zavoljo otrok. Ni si jih želel zapustiti, tega ga je bilo najbolj strah.

Shutterstock

Saj nisem zares pijanec! 

Ampak kako naj se gre zdravit, če pa ima v redu službo, pa saj ni zares pijanec, saj lahko neha? Pa je le odšel na prvo srečanje AA – rahlo pijan. »Krogov in patetičnih izpovedi nisem nikoli maral. To so eni bogi ljudje, sem si mislil. A sem jih poslušal. In potem kar hodil na srečanja ter – ostal. Kar kocine mi gredo pokonci, ko pomislim, da sem našel to skupnost! Kako hvaležen sem, ker sem si vrnil življenje. Da sem ne nazadnje sprejel tudi Boga, da se imam na koga nasloniti. Rad pridem sem, ker ste fajn ljudje, ker se duhovno spreminjam. In v duhovnem prebujenju uživam. Življenje je res krasno!«
Ob koncu pripovedi zavzdihne, koliko ljudi je s srečanja odšlo samo na en radler, pa so se zlomili in jih ni več nazaj. Še vedno jih čakajo. »Sem alkoholik in vem, da moram hoditi sem.« Če bi nadaljeval s tako histeričnim pitjem (»Sposoben sem bil zeksat celo steklenico vodke!«), ga ne bi bilo več med živimi.

Prasica pijana

Katja danes ve, da ima neozdravljivo bolezen. »Mislila sem, da sem slab človek. Da sem prasica pijana. Tega me je bilo sram. Ker sta starša delala v tujini, sem kot otrok živela pri babici; bili smo razštelana družina, dva strica sta bila alkoholika, tudi dedek. Takrat sem si želela, da bi nekoč imela moža, tri otroke in hišo ter živela srečno do konca dni.«

Prvič se je napila v 6. razredu osnovne šole pri starejšem sošolcu doma. In bruhala. »Naslednjič sem se v prvem letniku srednje šole nažrla ruma. Gibala sem se v umetniških krogih in večere preživljala ob kakšnem pivu ali dveh, včasih tudi samo ob vodi. Vedno sem čutila, da sem z alkoholom povezana – da nekaj ni čisto v redu. Prelomilo se je, ko sem spoznala bodočega moža. Poročila sem se, rodila tri otroke, končala fakulteto, se zaposlila, imela normalno življenje.«

Alkohol je iz obvladljivega preraščal v nekaj čedalje pomembnejšega. Ni se mu znala več upreti. Otroke je spravila v posteljo, potem pa pila s prijateljicami. Njen mož ni pil, njo pa je prepoznal, saj se ji je alkoholiziranost videla na obrazu.

Vedno bolj je tonila in pila tudi, ko je vozila. »Spraševala sem se, kdaj bom prišla do točke, ko bom povzročila prometno? Tega me je bilo strah. Otroke sem puščala doma, saj so spali, ampak ... Želela sem si biti ženska, ki ima vse pod nadzorom. In drugi so me cenili kot odgovorno. A alkohol ... Prirejala sem zabave, pekla, kuhala, za vse sem poskrbela, najbolj pa za svojo zalogo pijače v shrambi. Pred gosti sem imela kozarec vina, sama pa hodila šlukat v shrambo.«

Nekaj dni, preden je prišla k AA, je padla na dno. »Želela sem si, da ne bi bila alkoholičarka. Da bi pila, ampak ne bi bila pijana. A alkoholu se nisem zmogla odreči. Delala sem si zaloge, v trgovino sem se tudi po trikrat vrnila po pijačo, ker sem zjutraj namreč sama sebe zavajala, da bo ena steklenica dovolj. Mož mi je govoril, da sem dovolj močna, da neham, a sem znorela, češ kaj bo on meni govoril, da imam težave. Nisem hotela priznati, da sem alkoholičarka. Stala sem pred ogledalom in si govorila: Katja, alkoholičarka. Ob tem me je v ušesih neznosno bolelo.«

Shutterstock

Sesuto bitje znova odrašča. 

Nato sta se z možem ločila, in ko je ostala z otroki sama, pitja ni več skrivala. In je zdrvela naravnost v brezno. »Nekega lepega sončnega dne sem peljala otroka v avtu mrtvo pijana. Na srečo so me ustavili policisti in me odpeljali na streznitev. Tega me je bilo vedno strah, ampak to me je rešilo! Nato mi je prijateljica dala številko AA, ki jo je opazila v časopisu, in šla sem na prvo srečanje. Ko sem zavrtela njihovo številko, sem imela grozljive občutke: zdaj si na dnu, to je konec, nesrečna reva, ubogo, sesuto bitje. A ko sem sedla med alkoholike, mi je s hrbta padla velika skala – nihče me ni grdo gledal, me obsojal. Poslušala sem zgodbe, ki so mi vlivale upanje, da se lahko rešim. Da si bom s to druščino ljudi spet uredila življenje.«

Ni bilo vedno lahko, saj se med opuščanjem alkohola soočaš s tem, koga vse si prizadel, a počasi je Katja na vse skupaj začela gledati z vedrino, s smehom. Dobila je tudi mentorico, in to ji je zelo pomagalo. »Ni mi rekla »ti si uboga«, ampak: kaj boš naredila? Da moram prevzeti odgovornost. Ko sem prenehala s pitjem, sem izgubila samozavest; znova sem začela odraščati, uredila odnos z očetom, snela sem maske. Sledim vodilu, da sem iskrena zavoljo sebe; na srečanjih se lahko slišim, s pomočjo mentorja delam spremembe. Danes lahko (olajšano) rečem, da nisem popolna in da so mi AA dali drugo življenje.«

Kadar sem pila, sem bila cela

Simona je odraščala v družabni družini, kjer je bil alkohol nekaj običajnega. Bila je zelo dejavno dekle, vpeta v vse možne organizacije, delu pa sta vedno sledila zabava in alkohol. A niso vsi njeni takratni prijatelji in znanci postali alkoholiki.

»Kadar sem v družbi pila, sem se počutila celo. Ob obetu petka je vse v meni trepetalo. Zelo hitro sem živela, se hitro poročila (z največjim pijancem na vasi), potem sva se ločila – z današnjega vidika sem torej vlekla same problematične poteze.« Z otrokom se je vrnila k staršem in spomni se, da ji je mama nekoč ob treh zjutraj besno vrgla v obraz: »Poglej, kakšnega lepega otroka imaš, ti pa se vlačiš okoli!« Rekla si je, da ne bo več, a naslednje jutro so jo noge same nesle v bife – samo na enega.

Spoznala je novega partnerja, ki ni pil. Rodila je še enega otroka in začela še z zlorabo tablet. Hitro je ugotovila, da če se vrača k staršem domov sama, je veliko zabavneje kot z (novim) možem. Stara družba, veliko pijače.

Začele so jo pestiti fizične težave zaradi tablet in alkohola in takrat jo je postalo strah za svojo rit, kot neusmiljeno iskreno pripoveduje. Povedala je svojemu možu in bil je zaprepaden, da ni ničesar opazil. Življenje se ji je sesulo, kaj če jo zapusti mož, se je spraševala, in ni vedela, ali bi prenesla še eno vrnitev k staršem. Zajel jo je globok obup in na prvem srečanju AA je okoli sebe uzrla le »stare dedce in stare babe«.

»Vsi so bili 20 let starejši od mene in sprva sem se vzvišeno vprašala, kaj naj z njimi. A bila sem tako sesuta, da nisem razmišljala s svojo prejšnjo glavo. Začutila sem globoko povezavo, da vedo, kaj govorijo, da so iskreni. Začutila sem, da so pred mano lepi ljudje z lepim življenjem. Domov sem šla z žarkom upanja.«

Shutterstock

Modri angeli

V AA je našla ogromno podporo. »Točno vem, da mi bo v vsakem trenutku nekdo v pomoč. Vsa leta hodim redno na srečanja in sem srečna, da vas imam. Nikoli mi ni bilo muka služiti AA. To delam v resnici najprej za svojo rit. S pomočjo AA sem pogledala v svojo preteklost in se ne bojim nikogar srečati. Se pa zgrozim ob spominih. Vozila sem tako, da sem se držala srednje črte! Vsak policist, ki ustavi pijanca, je božji poslanec! Vsako jutro se spomnim, kdo sem, in prosim višjo silo, da mi nakloni trezen dan. Najprej sem odgovorna za svojo treznost, nato za svoje mladiče, šele potem pridejo vsi drugi. Včasih sem samo bežala, danes je moje bivanje polno hvaležnosti. Vsakič znova so mi v AA rekli: če nisi pila, če nisi zadeta, potem je vse v redu. «