Shutterstock

Letos v Sloveniji beležijo porast bolnikov z lymsko boreliozo. Mag. Majda Kralj, podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo v Sloveniji, pravi, da tudi v njihovem društvu iz leta v leto prejmejo več vprašanj bolnikov, kako si pomagati pri tej bolezni. Nedavno se je vrnila z mednarodne konference o klopih in klopnih boleznih v Benetkah. V okviru EU-projekta tamkajšnje Univerze Ca' Foscari so udeleženci iz držav Evropske unije, Velike Britanije, Kanade, ZDA in Avstralije predstavili problematiko širjenja klopov in bolezni, ki jih prenašajo, predvsem borelioze.

»Na mednarodni konferenci smo bili tako epidemiologi, veterinarji, medicinski antropologi kot bolniki in zastopniki združenj bolnikov. Dva dneva smo bili tudi na terenu, severno od Belluna, ki velja za prvo in največje žarišče klopnih bolezni v Italiji. Vzorčili smo teren s klopi ter se pogovarjali z lokalnimi gozdarji, kmeti in bolniki. V okviru projekta Italija – Slovenija je nastala vrsta gradiv in opozorilnih panojev, ki opozarjajo na pojavnost in širjenje klopov v Benečiji oziroma severovzhodni Italiji. Nujno bi bilo treba opozorilne table, da naj ljudje ne hodijo izven utečenih poti, postaviti tudi v Sloveniji,« meni mag. Majda Kralj, ki je pred desetimi leti zaradi hudega izbruha kronične nevroborelioze morala čez noč opustiti vse, kar je dotlej počela (bila je direktorica ene izmed prvih zasebnih višjih strokovnih šol v Sloveniji ter višje- in visokošolska predavateljica).

»Sama sem prestala kalvarijo diagnosticiranja in zdravljenja hudih simptomov borelioze doma, v Avstriji in Nemčiji pri več zdravnikih. Zato zdaj po svojih zmožnostih pomagam z nasveti okuženim, ki me kontaktirajo. Ker je za posledicami klopnih bolezni pred 25 leti umrl tudi moj brat, star komaj 37 let, sem morda bila poklicana, da se posvetim pro bono pomoči pri tej velikokrat prezrti težki bolezni. V okviru našega društva tri kronične bolnice trikrat tedensko po telefonu svetujemo, vse tri smo sicer s področja izobraževanja in znanosti.«

Šimen Zupančič

Usodno »sožitje« borelije s plesnijo

Število takih klicev iz leta v leto raste. »Opažamo, da vse več bolnikom družinski zdravniki povedo, da bi lahko šlo za zapoznelo obliko kronične borelioze, tudi po 20 letih drugih diagnoz. Nekateri so bili prej tudi brez potrjene diagnoze. Prav pri vseh, ki so opravili dodatne teste, se je izkazalo, da gre za kronično boreliozo in /ali sočasne okužbe. Praviloma namreč ne gre samo za okužbo z bakterijo borelijo. Pri več kot polovici je prisotna vsaj še ena dodatna okužba, več kot tretjina pa ima dve ali več sočasnih okužb. Najpogostejše so še bartonela, anaplazma, riketsija, sočasne okužbe z virusi – predvsem iz skupine herpesov, kot so EBV in CMV v– paraziti, kot je babezija, ascaris, giardia in podobno, ter glive, na primer kandida, in plesni, na primer aspergillus. Doslej je bilo potrjenih več kot 30 različnih sočasnih okužb, običajno jih imajo bolniki potrjenih od šest do sedem sočasnih. Posebej pozorni morajo biti kronični bolniki na plesen v bivalnih in poslovnih prostorih. Novejše raziskave kažejo, da je plesen eden glavnih sprožilcev in razlog, da zdravljenje kronične borelioze ni vedno uspešno ter se lahko ta ponovno reaktivira zaradi oslabitve imunskega sistema, ki jo povzročajo strupeni mikotoksini iz plesni.«

Prva testa pogosto nezanesljiva!

V Sloveniji je mogoče narediti več vrst testov za boreliozo. »Vendar se v rutinski medicinski praksi uporabljajo predvsem standardizirani testi, ki sledijo CDC, evropskim (ECDC/EFSA) in slovenskim smernicam. Obstajajo serološki oziroma krvni testi. ELISA (EIA-test) je prvi presejalni test, ki išče protitelesa IgM in IgG proti Borrelia burgdorferi s.l. Western blot (imunoblot) je potrditveni test, ki se naredi le, če je ELISA-test pozitiven ali mejno pozitiven. To je standardna dvostopenjska diagnostika, ki se uporablja v večini evropskih držav. Žal pa je letos opravljena študija Lyme Biobank, ki je bila julija 2025 objavljena v publikaciji Frontiers in Medicine, pokazala, da je bilo na teh dvotirnih testih pozitivnih le 23 odstotkov okuženih v zgodnji fazi borelioze! Tudi med okuženimi, ki so imeli eritema migrans (rdeč madež, ki je znak borelioze, op. a.) večji kot pet centimetrov, je bila na teh testih pozitivnih le tretjina.«   

Shutterstock

Revolucija z umetno inteligenco

»Drugi možni testi so še PCR oziroma molekularna diagnostika, ki je redkeje v rutini, ker v krvi ni zanesljiv. Naredijo jo iz likvorja (pri sumu na nevroboreliozo), sinovialne tekočine (pri lymskem artritisu), iz kožnih vzorcev (biopsija EM ali akrodermatitis chronica atrophicans). Pri nevroboreliozi se sočasno odvzame likvor in serum, da se oceni intratekalna sinteza protiteles. Posebni testi, ki so manj dostopni v rutini, so še C6 ELISA (VlsE peptid), to je bolj specifičen test ELISA, ki se uporablja v nekaterih laboratorijih, in imunofluorescenčni testi (IFA).

Slednji so ponekod še v uporabi, a manj standardizirani.  CD57, CD3 in druge imunske celice v Sloveniji niso del uradne diagnostike, a se uporabljajo v nekaterih zasebnih praksah po pristopu ILADS. LTT-test (limfocitna transformacija) v Sloveniji uradno žal ni več dostopen, se pa izvaja v tujini, na primer v Nemčiji. Napredni multipanel testi elispot, i-Spot, tickplex za sočasne okužbe, ki jih slovenska uradna medicina večinoma ne priznava, pa so mogoči samoplačniško v Sloveniji v Adrialabu, ki je nemški laboratorij, ter v tujini, na primer v laboratorijih ArminLabs in IGeneX.

V letošnjem letu pa doživljamo novo revolucijo v testiranju s pomočjo umetne inteligence, ki je razvila krvni test, ki kaže več kot 90-odstotno senzitivnost in specifičnost, torej odkrije v krvi skoraj vse okužbe z borelijo. Široka uporaba teh testov naj bi bila na voljo že konec naslednjega leta. Nov krvni test je že leta 2023 na 14 imunskih biomarkerjih, ki jih je analizirala umetna inteligenca, pokazal tudi, da ima kar od 20 do 33 odstotkov bolnikov, ki so mislili, da imajo dolgi covid, v resnici postlajmske kronične simptome.«

Infekcijska bolezen z največjim porastom po svetu!

»Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2018 – boreliozo je za infekcijsko bolezen, ki se najhitreje širi po svetu, razglasila že 2008 – sprejela nove medicinske kode ICD 11, ki so povišale priznane komplikacije borelioze iz treh na štirinajst priznanih komplikacij.

Kar pet od teh je življenjsko ogrožajočih, kar trinajst od štirinajstih pa se jih nanaša sedaj tudi na kronično boreliozo, pravi Jenna Luche Thayer, direktorica komiteja za boreliozo pri SZO. Pomembne nove kode vključujejo nevroboreliozo, demenco, demializacijo (kot pri multipli sklerozi), karditis, infekcije oči, desimirane oblike borelioze in tako dalje. Šele od leta 2023 Center for Disease Control (CDC) boreliozo uvršča med okužbe, ki lahko povzročijo kronične simptome, kot je na primer dolgotrajni covid. Dr. Leona Gilbert iz Finske je s svojo raziskovalno skupino naredila simulacijo širjenja borelioze v svetu. Do leta 2050 bi lahko bilo okužena kar tretjina svetovne populacije. Vsi okuženi seveda ne obolijo, vendar pa raziskave potrjujejo, da kronično oboli do 20 odstotkov okuženih ljudi.«

Kako si pomagati?

»V društvu bolnikov z boreliozo v Sloveniji smo pripravili tudi spletno stran društva borelioza.si z več kot 100 strani prevodov novejših analiz in raziskav ter sistemskih izboljšav v EU in ZDA. Prevedli smo dve knjigi dr. Petre Hopf Seidel, nevrologinje in psihiatrinje iz Nemčije, ki je bila ena od pionirk zdravljenja faze postlajmskih simptomov po boreliozi oziroma kronične borelioze v Evropi. V knjigi Bolan po vbodu klopa je namreč zajeta odlična simptomatika, kjer si lahko oboleli pomagajo z nasveti. Boreliozi ne pravijo zaman velika posnemovalka, saj se kaže z več kot 150 potrjenimi simptomi in se velikokrat napačno diagnosticira kot fibromialgija, kronična utrujenost, izgorelost, multipla skleroza, ALS, demenca, shizofrenija in tako dalje. V ZDA več kot 70 odstotkov kronično obolelih za boreliozo poroča, da so bili napačno diagnosticirani. Gre za multisistemsko obolenje nevrološkega in nevropsihiatričnega sistema, mišičnega, kardiološkega, endokrilnega, reproduktivnega, gastrointestinalnega in urološkega sistema, pa tudi bolezni oči in ušes, kože ter cist.«

V naslednji številki revije Jana si preberite več o konvencionalnem in alternativnem zdravljenju lymske borelioze pri nas in po svetu, pa tudi o podpornem zdravljenju po vbodu okuženega klopa ter postavljeni diagnozi lymska borelioza.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 38, 23. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana