Shutterstock

V prejšnji številki smo pisali o letošnjem porastu obolelih z lymsko boreliozo. Tokrat pa se posvečamo konvencionalnemu in alternativnemu zdravljenju pri nas in po svetu, o katerem nam je podrobno razložila mag. Majda Kralj, podpredsednica Društva bolnikov z boreliozo v Sloveniji.

»Zdravljenje borelioze je odvisno od faze bolezni, resnosti simptomov in morebitnih sočasnih okužb. Nekatere države imajo posebne protokole zdravljenja, predvsem ZDA (smernice ILADS). V nemškem združenju Deutsche Boreliose Gesellschaft so specialisti, ki se ukvarjajo z bolj kroničnimi oblikami borelioze, ki v Evropi niso tako pogosto obravnavane. Te države včasih dlje zdravijo z antibiotiki, vključno z intravensko terapijo,« je za začetek povedala mag. Majda Kralj, ki je članica omenjenega nemškega združenja. Prav tako je članica ameriškega združenja bolnikov Lymedisease.org, kamor je vključenih že 20.000 ljudi.

Shutterstock

Pred desetletjem je namreč doživela hud izbruh kronične nevroborelioze. Pred tem je bila direktorica ene izmed prvih zasebnih višjih strokovnih šol v Sloveniji ter višje- in visokošolska predavateljica. »Smernice za zdravljenje borelioze IDSA (Infectious Diseases Society of America) in ILADS (International Lyme and Associated Diseases Society) se močno razlikujejo v pogledih na naravo bolezni, njen potek in ustreznost dolgoročnega zdravljenja.«

Shutterstock

IDSA: kratka kura z antibiotiki

»IDSA-smernice so tradicionalen in najbolj uveljavljen pristop k zdravljenju borelioze v ZDA ter mnogih drugih državah, vključno s Slovenijo. Njihova glavna značilnost je kratkotrajna antibiotična terapija. Priporočajo od dva do štiri tedne jemanja antibiotikov za zdravljenje akutne borelioze, ko so simptomi jasno prisotni. Najpogosteje so predpisani doksiciklin, amoksicilin in cefuroksim. Ob klasičnih simptomih (izpuščaj, vročina, utrujenost in bolečine v mišicah) so zelo učinkoviti in zdravljenje je običajno hitro. V primeru nevroloških zapletov, na primer pri meningitisu ali artritisu, se priporoča intravensko antibiotično zdravljenje za omejen čas. Vendar pa IDSA-smernice ne predvidevajo trajnih simptomov, torej kronične borelioze po zaključku antibiotikov, tudi če simptomi še vedno obstajajo. Ti se nato obravnavajo kot posledica drugih težav, na primer avtoimunskih bolezni. Smernice IDSA tudi opozarjajo na nevarnosti in stranske učinke dolgotrajne uporabe antibiotikov.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana