Štajerc Franc, najstarejši reprezentant na svetu
Nani Franc Matjašič je legenda domačega nogometa, novinar, televizijec, boksarski promotor in ne nazadnje humanitarni delavec, ki je pogosto v zvezdniški družbi.
Nekateri imajo radi rutino in varnost. Po šoli najdejo službo in v njej ostanejo do upokojitve. Potem pa imamo tiste, pri katerih ne veš niti, kaj bi najprej omenil. Ker se zdi, da so živeli več življenj. Mednje spada 69-letni Štajerec Nani Franc Matjašič, ki bo konec maja nastopil za reprezentanco na svetovnem prvenstvu v footgolfu in bo tako najstarejši reprezentant v zgodovini svetovnih prvenstev.
Športno-umetniški multipraktik
»Sem nekakšen samorastnik ali športno-umetniški multipraktik. Težko bi živel, če bi počel samo eno. Prav to prehajanje med različnimi svetovi me izpolnjuje in navdihuje. Pa čeprav moram pogosto orati ledino. Še najbolj me podžge, če okolje meni, da je nekaj nemogoče. Takrat se vžgem!« pravi Nani, ki je danes med vodilnimi slovenskimi footgolfisti.
»To je šport, ki združuje moji dve ljubezni, nogomet in golf. Namesto palice noga, namesto žogice za golf nogometna žoga, cilj pa je zbrati čim manj udarcev do luknje, široke 52 cm. Igra se na 18 lukenj, primeren pa je za vse generacije. Čar je v preprostosti, ki hitro preraste v zasvojenost. Ta šport so izumili Nizozemci, leta 2012 pa je bila ustanovljena tudi mednarodna footgolf zveza FIFG. V Sloveniji praznujemo deseto obletnico tega športa, zadnjih pet let pa je v nenehnem vzponu in že na profesionalni ravni,« razloži Nani, ki je bil do 63. leta aktiven nogometaš in je odigral več kot 1100 prvenstvenih tekem med člani za klube v prvi ligi, kot so Železničar Maribor, Kovinar in tudi nemški Vohringen.
Majhen in suh se je moral ves čas dokazovati.
»Nogomet smo igrali ves dan – na dvorišču, v šoli, na treningu in še po njem. V spominu mi je ostal tudi čas, ko je Jugoslavija igrala v finalu evropskega prvenstva. Kot 11-letni fantič sem oboževal Ivico Osima, bil je izjemen igralec in nato vrhunski trener, pozneje pa sva tudi sodelovala. Bil sem majhen in suh, vedno sem moral delati več in se dokazovati. Nogomet nikoli ni bil zgolj vir zaslužka. Do te igre čutim posebno ljubezen, zato nisem želel biti finančno odvisen od nje. Morda sem prav zato tako dolgo ostal zvest žogi,« se spominja Nani, ki je z leti postal legenda slovenskega nogometa in prejel najvišje priznanje NZS-ja, zlato plaketo.
Organiziral je prve slovenske nogometne »oskarje«, izbor za nogometaša leta. »Vse nogometno razvite države so nagrado že imele, mi pa ne. Moral sem nekaj narediti. Sledile so prve nogometne oddaje na televiziji, pogosto financirane iz lastnega žepa. A trud je bil poplačan: Maribor se je prvič uvrstil v ligo prvakov, Slovenija pa leta 2000 na evropsko prvenstvo. To so bili čudoviti trenutki. Za nič mi ni žal. Poznanstva iz nogometa so mi odpirala številna vrata.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.