Jana Kus, ZAVOD SYMBIOSIS

Biologinja Jana Kus pravi, da to drevo tako hitro raste, da izpodiva druge vrste in spreminja naš gozd.

»Marca letos se je v projektu LIFE OrnamentalIAS zaključil proces ocene invazivnih okrasnih rastlin. Cilj je bil oblikovati in uskladiti seznam okrasnih tujerodnih vrst, katerih sajenje zaradi invazivnosti ni priporočljivo. Na tako imenovani črni seznam je bil uvrščen tudi ameriški javor, ker obilno semeni in zelo hitro raste.

Negativno vpliva na biotsko raznovrstnost v naravi, izpodriva domorodne vrste rastlin in tako spreminja razmere v gozdu. Na črnem seznamu so okrasne tujerodne rastline z največjim potencialom širjenja, ki povzročajo največ škode v naravi,« pojasnjuje biologinja Jana Kus iz Zavoda Symbiosis, ki deluje na področju naravovarstvenega raziskovanja in izobraževanja, se ukvarja z varovanjem narave in odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst rastlin pri nas.

##PAIDBREAK##

Uspeva povsod

Ameriški javor je sicer pri nas prisoten že dolgo. »Že konec 19. stoletja se je začel uporabljati kot okrasno drevo. Pri nas je pogost predvsem ob Muri, Savi in Dravi. Ponekod so ga v preteklosti tudi namerno sadili v obrečnih predelih. Pogost je tudi v mestih, saj so ga desetletja sadili kot parkovno drevo, ker hitro raste in oblikuje krošnjo, dobro prenaša onesnažen zrak, uspeva tudi na revnih, zbitih tleh in je odporen proti suši ter soli, ki se spira s cestišč zaradi zimskega soljenja.

Imenujemo ga tudi negundovec, izvira pa iz Severne Amerike. Razširjen je od juga Kanade, prek ZDA pa vse do severa Mehike. Za razliko od naših domorodnih javorjev, gorskega in ostrolistnega, ki imata dlanasto krpate liste, ima pernato sestavljene liste iz treh do petih, včasih sedmih kratkopecljatih lističev.

Jana Kus, ZAVOD SYMBIOSIS

Ti so tudi poleti precej svetlozeleni in na gozdnem robu izstopajo. Les ameriškega javorja je zelo krhek, kar omogoča tudi širjenje s poganjki, ki se ukoreninijo. Ameriški javor je dvodomno drevo, to pomeni, da imamo moške in ženske rastline. Na začetku poletja se na ženskih drevesih razvijejo krilati plodovi, ki se nato močno širijo z vetrom in vodo. Posebej težavno je preprečevanje širjenja na območjih, kjer je ameriški javor že močno prisoten, saj bi bilo treba odstraniti drevesa na večjih površinah.«

Jana Kus, ZAVOD SYMBIOSIS

Nikar ga ne žagajmo! 

»Ameriški javor se zelo dobro obrašča iz korenin. Zato je zelo pomembno, da drevesa ne požagamo. V tem primeru bi namreč začelo bujno izraščati iz stranskih korenin. Manjša drevesa, do premera debla približno osem centimetrov, lahko izruvamo s čim večjim delom korenine. To najlažje naredimo s posebnim orodjem, ki je namenjeno prav ruvanju lesnih rastlin. Če je drevo večje, pa ga obročkamo. To pomeni, da z mačeto ali sekiro odstranimo lubje od višine 60 centimetrov pa vse do tal. S tem prekinemo pretok hranil iz krošnje v korenine in drevo se v nekaj letih posuši. Šele nato ga požagamo. Obročkana drevesa so mehansko manj stabilna, zato v mestnem okolju svetujemo, da se že po prvem letu požagajo na višini približno 1,5 metra, preostanek pa se zavije v črno folijo, kar povzroči gnitje in postopen propad drevesa.«

Jana Kus, ZAVOD SYMBIOSIS

V zbirni center! 

Po odstranjevanju moramo rastlinske dele ameriškega javorja tudi pravilno odložiti, da se ne bo širil. »Pri nas je kurjenje rastlinskih ostankov precej regulirano in le v nekaterih primerih, na primer na kmetijskih zemljiščih, lahko veje zažgemo. V urbanem okolju je najbolje veje oddati v zbirni center za ravnanje z odpadki. Ti ostanki gredo v industrijsko kompostiranje, ki zaradi visokih temperatur zanesljivo uniči rastline. Odlaganje vej ameriškega javorja na domači kompost odsvetujemo, ker se lahko ukoreninijo in ponovno odženejo.«

revija Jana