»Treba je storiti vse, da se ohrani kar največ lokalnih sort, saj so semena dediščina naših prednikov, bogastvo dežele in ljudi, ki ji pripadajo,« pravijo združeni v nevladnih organizacijah – gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen, združenje Ekoci s partnerji in samooskrbni.net., je bilo slišati na Dnevu semen slovenskih sort na Ptujskem infrastrukturnem centru Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz nevladnih organizacij, strokovnjakov, predstavnikov institucij, skratka tistih, ki jim je mar za slovenska semena in prehransko varnost.
Udeležence so sprejeli strokovnjaki Kmetijskega inštituta Ljubljana in spregovorili o pomenu ohranjanja rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo, kako poteka preizkušanje in žlahtnjenje kmetijskih rastlin, kakšno je stanje v genski banki, še posebej pa je bila zanimiva tema o pridelavi semen za domačo uporabo in trženje. Na trgu si namreč želimo več slovenskih semen. Trenutno jih je vključno z vrtninami in poljščinami mogoče kupiti le nekaj več kot sto. »Očitno nam manjka organizacija, ki bi sorte, ki že obstajajo, vzgajala kot slovenski semenski material za trg. To trenutno v Sloveniji počnejo le Amarant, Semenjalnica in nekaj manjših žlahtniteljev,« so v Združenju Ekoci zapisali v sporočilu za javnost. » Kmetijski inštitut pojasnjuje, da ima vire in finance, nima pa na voljo dovolj kmetijskih površin, da bi lahko pospešili dejavnost. Udeleženci so zato ponudili sodelovanje in pomoč pri ohranjanju slovenskih genskih virov z vzdrževanjem semen na kmetijah pod strokovnim vodstvom KIS. Tako bi namreč lahko ohranili več genskih virov za prihodnje rodove. Na KIS so obljubili, da bodo preučili, kako bi lahko to izvedli, zato se udeleženci že veselijo sodelovanja.
Naši predniki so semena skrbno čuvali, ohranjali in jih podarjali kot zaklad. Ali jih bo znal za svoje naslednike ohraniti tudi naš rod?
Bodite pozorni na to, kje je seme pridelano!
Irena Rotar, združenje Ekoci in gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen: »Najbolj skrb zbujajoče je, da slovenska semena ne pridejo na prodajne police. Tudi ozaveščeni ljudje jih ne morejo kupiti, ker jih niti kmetijske zadruge nočejo imeti v svoji ponudbi, saj dobijo večje provizije od tujih firm. In če ni ponudbe, ni povpraševanja in potem se nič več ne splača. Je pa zanimivo, da se pri nas splača žlahtniti in prodajati tujim semenarskim podjetjem. En tak primer je krompir Kresnik, ki sploh ni pridelan v Sloveniji. To je kifeljčar, ki ga kupuje veliko Slovencev. Pridelan je na Nizozemskem, trži pa ga tuja firma – namesto da bi ga Slovenci, ker je bil požlahtnjen na Kmetijskem inštitutu. Slovenska semena trenutno lahko dobite pri Amarantu, v Semenjalnici, na Kmetijskem inštitutu na Ptuju in v Komendi, nekaj pa pri zasebnih žlahtniteljih, ki imajo le posamezne sorte. Žal se odvisnosti od vedno novega kupovanja semen, povezanega s fitofarmacevtskimi sredstvi, kmetijsko mehanizacijo in robotizacijo ter posledično višjimi stroški za kmete, ki konkurirajo s pridelki nizkih cen na svetovnem trgu, večina kmetov sploh še ne zaveda. Treba je biti pozoren na to, kje je bilo seme pridelano. Zainteresirani se lahko vključijo v biodinamična društva, kjer dobijo avtohtona semena, v društvo samooskrbni.net, v gibanje Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen ali združenje Ekoci, kjer nevladniki delamo na področjih, kjer bi morala država.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 9. julij, 2024.
