Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom v severovzhodni Sloveniji je mogoča na podlagi dveletnih sklepov vlade. Zadnjega je sprejela februarja letos za leti 2024 in 2025. Druge pravno veljavne podlage za izvajanje tovrstne obrambe trenutno ni. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji (zakon o sistemu obrambe pred točo), je zastarel. Tako pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so objavili skupno javno naročilo, v okviru katerega je izbran izvajalec protitočne obrambe. 35 odstotkov njene vrednosti financira proračun, preostali denar pa morajo zagotoviti občine.
Toča ne uničuje le v kmetijstvu!
Na ministrstvu dodajajo, da je glede na različna mnenja težko pričakovati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse: lokalno prebivalstvo, kmetijska združenja in izvajalca obrambe pred točo. Strokovna javnost s področij meteorologije in javnega zdravja, kot je znano, izvajanju tovrstne obrambe pred točo z javnimi sredstvi nasprotuje. Poleg tega po mnenju ministrstva sistemska ureditev obrambe pred točo in širitev na druga območja Slovenije ne sme biti omejena le na branjenje kmetijskih površin. »Toča ne uničuje le kmetijskih pridelkov, ampak tudi povzroči škodo na nepremičninah, premičninah in infrastrukturi.« Zato bi se morala v primeru širitve pridružiti tudi druga ministrstva.
Dodajajo, da poznamo več načinov vnosa aktivnih snovi: s talnimi generatorji, z leti pod oblaki ali nad njimi, tudi s protitočnimi raketami. »Pri morebitnem širjenju območja branjenja se tako pojavlja še dodaten izziv, katere možnosti na posameznem območju celotne Slovenije uporabiti, saj zaradi reliefnih značilnosti posameznih delov Slovenije ni mogoče povsod branjenje z letali, ki aktivno snov vnašajo pod bazo oblakov,« so še povedali na ministrstvu in omenili zavarovanje, češ da sofinancirajo zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 60 odstotkov zavarovalne premije. In še: »Izpostaviti je treba, da so preventivni ukrepi, kot je postavitev protitočnih mrež, najboljši načini branjenja pred posledicami toče, zato ministrstvo sofinancira naložbe v preventivne ukrepe. V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007–13 in 2014–20 je bilo skupaj podprtih 1.030 naložb v mreže proti toči v skupni višini 10,43 milijona evrov nepovratnih sredstev in 377 naložb v rastlinjake v skupni višini 12,40 milijona evrov nepovratnih sredstev.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 9. julij, 2024.
