Trenuten vročinski val bo, kot kaže, precej dolg, a po najvišjih temperaturah skoraj gotovo ne rekorden. »Do 20. julija ne pričakujemo, da bo temperatura zraka tudi v najbolj vročih krajih kaj dosti nad 35 stopinjami Celzija. V najhujših vročinskih valovih smo namreč imeli po nižinah tudi več dni zapored nad 35 stopinj Celzija, zlasti hudo je bilo avgusta 2013. Takrat smo v Ljubljani sedem dni zapored namerili več kot 35 stopinj Celzija, 8. avgusta pa rekordnih 40,2 stopinje Celzija. Na letališču Cerklje ob Krki smo takrat izmerili državni rekord, 40,8 stopinje Celzija. Prejšnji rekord je držal presenetljivo dolgo, že davnega 5. julija 1950 smo v Črnomlju izmerili 40,6 stopinje Celzija,« pojasnjuje Gregor Vertačnik, po izobrazbi univerzitetni diplomirani meteorolog. Pred 19 leti se je na Agenciji Republike Slovenije za okolje zaposlil na oddelku za klimatologijo, zdaj je to oddelek za podnebne analize in storitve. Večino službenega časa namenja obdelavi izmerjenih meteoroloških podatkov za podnebne analize in pripravi poročil o izrednih vremenskih dogodkih. Sodeluje tudi pri pripravi podnebnih projekcij za Slovenijo in drugih projektih.
Bolj kot popoldanska vročina, pojasnjuje, bodo v tem dolgem julijskem vročinskem valu izstopala topla jutra. »V toplejših nižinskih krajih, zlasti v mestih, in v gričevnatem svetu se bo nabralo kar lepo število tropskih noči, ko temperatura ne bo padla pod 20 stopinj Celzija. V Ljubljani smo imeli sredi julija 2015 kar 8 dni zapored tropsko noč, v tem letošnjem vročinskem valu pa so se tropske noči začele z 8. na 9. julij. Osmega julija smo marsikje po Sloveniji začeli beležiti tudi daljši niz vročih dni, ko je najvišja temperatura vsaj 30 stopinj Celzija, ki pa bi lahko kje ogrozil dosedanji rekord.«
Kaj nas čaka?
Že pred poletjem so sezonske napovedi, ki so precej nezanesljive, kazale na vroče poletje v večini Evrope, zlasti na Balkanu. »Za prvi del meteorološkega poletja so bile te napovedi dokaj uspešne, najizjemnejša je bila za zdaj vročina na Balkanu in v delih vzhodne Evrope, dokaj kislo ter sorazmerno sveže pa je bilo poletje na Britanskem otočju in še ponekod drugod v zahodni Evropi. Za drugo polovico letošnjega poletja pa je najbolj verjeten, a še zdaleč ne zanesljiv scenarij, nadpovprečno vroče vreme v Sredozemlju in na Balkanu ter običajne razmere na severozahodu Evrope. Za Slovenijo, vsaj glede na zadnja leta, v drugi polovici poletja pričakujemo še kakšen ali dva vročinska valova, je pa nemogoče napovedati, kako izrazita in dolgotrajna bo vročina. Če se bodo tla po precej namočeni prvi polovici leta dodobra osušila, kot recimo poleti 2013, bi lahko ob primerni vremenski situaciji izmerili tudi 40 stopinj Celzija. Dobro namočena tla in z vodo preskrbljene rastline ob sončnih dneh z izhlapevanjem hladijo ozračje in lahko tudi za tri ali celo štiri stopinje Celzija znižajo najvišjo temperaturo glede na izsušena tla.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 29, 16. julij, 2024.
