Parkinsonova bolezen je možganska motnja, ki jo po eni strani vsi dobro poznamo, po drugi strani pa znanost še vedno tava v poltemi glede vzrokov, ki jo sprožijo. Bolniki doživljajo nenamerne ali nenadzorovane gibe, kot so tresenje in okorelost, ter težave z ravnotežjem in koordinacijo. Simptomi se pokažejo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Ko bolezen napreduje, lahko ljudje težko tudi hodijo in govorijo. Telesnim znakom se lahko pridružijo duševne in vedenjske spremembe, težave s spanjem in spominom, utrujenost ter depresija.
Med pesticidi, ki so še sveže dokazano toksični za nevrone, so štirje insekticidi (dikofol, endosulfan, naled, propargit), trije herbicidi (dikvat, endotal, trifluralin) in trije fungicidi (bakrov sulfat – bazični ter pentahidrat in folpet).
Nevarni pesticidi. Da se pri Parkinsonovi bolezni prepletajo dejavniki genetike in okolja, je znano že dolgo. A čedalje bolj jasno je, da ima slednje večjo težo, kot so mislili doslej. Nekateri znanstveniki so prepričani, da okolje celo odločujoče vpliva na razvoj te izjemno omejujoče bolezni. Nabralo se je že kar lepo število študij, ki so se pri raziskovanju vpliva okolja na Parkinsonovo bolezen osredotočile na pesticide. Več ko jih je in novejše ko so, bolj je odgovor enoznačen – da, zaradi pesticidov je tveganje, da bomo za njo zboleli, večje. Občutno večje.
V lani objavljeni študiji so raziskovalci na UCLA Health in Harvardu identificirali deset pesticidov, ki so znatno poškodovali možganske celice, nevrone, vpletene v razvoj Parkinsonove bolezni. In čeprav so znanstveniki okoljske dejavnike, kot je izpostavljenost pesticidom, že pred časom povezali s Parkinsonovo boleznijo, je bilo precej težje natančno določiti, kateri pesticidi lahko povečajo tveganje za to motnjo. Samo v Kaliforniji, denimo, ki je največji kemijski izvoznik v ZDA in od koder je tudi marsikateri izdelek na naših krožnikih, je registriranih skoraj 14.000 pesticidov z več kot tisoč učinkovinami. Raziskovalci so identificirali deset pesticidov, ki so strupeni za dopaminergične nevrone. Ti imajo ključno vlogo pri gibanju in ravno odmiranje teh nevronov je značilnost Parkinsonove bolezni. Še več, ugotovili so, da je kombinacija pesticidov še bolj strupena od vsakega posameznega. Med pesticidi, ki so dokazano toksični za te nevrone, so štirje insekticidi (dikofol, endosulfan, naled, propargit), trije herbicidi (dikvat, endotal, trifluralin) in trije fungicidi (bakrov sulfat – bazični ter pentahidrat in folpet). Večina teh pesticidov je v EU sicer prepovedana ali vsaj nima dovoljenja za uporabo, a kaj ko se na naših policah znajde hrana z vseh koncev sveta. V ZDA, denimo, pa večino naštetih še danes uporabljajo. Tudi v EU kmetovalci lahko uporabljajo dva od strupenih pesticidov, čeprav s strožjimi omejitvami – bakrov sulfat in folpet. Najbolj ogroženi so seveda tisti, ki so pesticidom najbližje – kmetovalci. Pri njih je obolevnost po nekaterih študijah tudi dvainpolkrat višja.
Ubijalci nevronov. Naštete vrste pesticidov nimajo veliko skupnega razen tega, da ubijajo naše možganske celice. To naredijo na več načinov.
Najdete jih v tekoči številki revije Jana. Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 31, 30. julij, 2024.
