Smo dežela hudourniških poplav, zato je za takšne grape značilno, da bo vsake toliko udarilo iz zaledja. Ni mogoče napovedati, kdaj točno, vsake obilne padavine so lahko usodne. Tako je neizpodbitno, da v Podlebelci, kjer je tokrat zasulo deset hiš, dve med njimi sta popolnoma uničeni, to ni bila zadnja tovrstna nesreča. Kaj pa zdaj? V Sloveniji je še na desetine takšnih zaselkov, stisnjenih med hribe.
Atlas naravnih nesreč
Kakšna je potencialna ogroženost zaradi različnih pojavov na vašem območju, lahko preverite v atlasu naravnih nesreč – najlažje ga boste našli, če v spletni iskalnik vtipkate kratico GANNS. Tam so na enem mestu zbrani tudi podatki o številnih zgodovinskih dogodkih.
Na enem izmed hrvaških portalov so prav tako poročali o silovitem deževju, ki je sprožilo neverjetne količine kamenja in zasulo hiše v Podlebelci, pa se je spodaj pojavil komentar, ki pravi nekako takole: »Sploh me ne skrbi zanje (za Slovence), v 15 dneh bo tam videti, kot da se ni nič zgodilo.« To je pohvala, seveda, za naše učinkovite službe, za marljivost ljudi, ki vedno stopijo skupaj. Da tokrat ni bilo smrtnih žrtev, je velika sreča pa tudi pokazatelj skrbi za sovaščane, saj je sosed, ki je zvečer zunaj opazoval deževje, zaslišal pok in takoj poklical sovaščana: pograbi otroke in zbeži!
Ker potem je samo še bobnelo in bučalo. Tudi zaradi njegovega klica so se ljudje umaknili na varno, sicer bi lahko poročali tudi o najhujšem. V takih krajih je treba naravo še posebej skrbno opazovati in razbrati njene znake, poudari enega od najpreprostejših in najbolj bistvenih kratkoročnih »ukrepov« dr. Manca Volk Bahun, geografinja, raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in članica regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko.
Vsaka stvar, ki bi se je zdaj lotili, traja leta (dovoljenja, razpisi) in bo tudi trajalo leta, da se bo tam kaj konkretnega naredilo. Ob ponovnih slabih napovedih se lahko izvede evakuacijo prebivalstva, ljudje pa morajo pozorno spremljati okolico. Tako morajo ravnati povsod, kjer je nevarnost tovrstnih nesreč. »Naj opazujejo vodo v potoku, ali je kalna, lahko, da preneha teči, kar pomeni, da se je višje zajezila. Ti grabni so zgoraj precej ozki, in če se zabašejo z drevjem in večjimi skalami, se lahko zgodi, da vodo zadržujejo, kar naenkrat pa nabrano gradivo z njo vred udari naprej. Zato je treba vedno spremljati okolico, ki nas opozarja o spremembah.«
Cesto odneslo, kmetija stoji
Narasli hudourniki, ki s sabo prinesejo včasih usodno veliko materiala, so zaradi geološke sestave naših hribov običajen pojav. »V Kokri se je v dolini Noškarjevega grabna zbiral grušč s pobočij grebena in se nabiral v strugi. Ker pa je prišlo do take količine padavin, se je ta material uspel premakniti daleč po dolini, vse do struge Kokre. Spomnite se podobnega dogodka v Ravenski koči na Jezerskem, ko je na parkirišču drobir zasul veliko avtomobilov. Tudi na drugi strani kokrškega sedla se je tokrat dogajalo podobno. Takšni dogodki niso nič nenavadnega, je pa problem, kadar je nanesen material res obilen, kot se je zgodilo tokrat,« pravi raziskovalka.
Takih dogodkov strokovnjaki ne morejo napovedati, vedo pa, da se bodo v takih dolinah gotovo še dogajali. »Tudi v tem kraju se je podobno že zgodilo, material je prineslo do vasi, višje nad njo se vidijo ostanki preteklih podobnih dogodkov ...
