Čakalne dobe za prvi pregled pri otroškem ortodontu v Sloveniji se lahko zelo razlikujejo glede na kraj in potrebe. Ponekod znašajo do tri leta, drugje pa celo do sedem. V Krškem, denimo, je lani ostalo brez ortodonta kar 800 otrok, od tega več kot sto takih, ki aparat že nosijo. Čakalna doba pri najbližjem koncesionarju pa je bila kar pet let. Če starši želijo hitrejšo obravnavo, se lahko odločijo za samoplačniško zdravljenje, kjer čakanja praktično ni. Druga možnost je zdravljenje v tujini, kjer lahko z napotnico izkoristijo pravico do zdravljenja v državah EU, kot sta Hrvaška ali Avstrija, in nato zahtevajo povračilo stroškov. To je rešitev, ki jo ponuja celo sam ZZZS. V ta namen včasih celo napotijo na agencije, ki pomagajo urediti vse potrebno. A zakaj sploh moramo v tujino, če imamo tudi pri nas okoli dvajset ortodontov zasebnikov, ki jih sicer zavarovalnica plačuje v tujini? Ti bi, po mnenju Sekcije zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici, lahko pokrili vse potrebe. Če bi zavarovalnica z njimi sklenila enako pogodbo kot z ortodonti v tujini, seveda. Enako velja za zobozdravnike. Zakaj te rešitve ni, je vprašanje, ki že dolgo razburja naše zobozdravnike, razlogov pa ne razume niti javnost. Gre res za željo ZZZS, da oteži dostop do storitev, da bi bilo manj stroškov, kot menijo v Zdravniški zbornici?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 22. oktober 2024.
