Naj najprej pojasnim, zakaj sem začutila potrebo po novem telefonu, čeprav je moj trenutni star tri leta in dela še dokaj dobro. Zadnjič sem zvečer prišla iz službe in ob 21.30 hotela še na hitro pogledati neki članek o ljubezni, ki mi ga je prijazno posredovala sodelavka. Iskala sem ga med prenesenimi dokumenti na telefonu, a ga nikakor nisem našla. Klikala sem, drsala ter brskala sem in tja vedno bolj zavzeto. Pojavljala so se neka okenčka, ki jih še nikoli nisem videla.
Ob 22. uri se mi je zdela ideja, da nekaj stvari kar pobrišem s telefona, precej dobra. Tisti trapasti »cloud« mi je namreč že dve leti točno ob 0.30 javljal, da je moja shramba v oblaku polna. Kljub trudu nisem znala počistiti podatkov s telefona tako, da bi naredila nekaj prostora. Bila sem pa trmasto odločena, da plačevala za shrambo tam nekje v oblakih ne bom.
Ob 22.15 sem bila vzhičena, ker sem imela občutek, da sem prispela v drobovje telefona in bom lahko končno naredila red. Nič več potrojenih videoposnetkov in ogroommoooo slik na petih različnih mestih.
Našla sem sliko smetnjaka in prav po gospodinjsko navdušena metala vanj stvari. Ponosna sem bila sama nase, da sem tako napredovala pri poznavanju pametnega telefona. Nekajkrat pa telefon vseeno ni hotel sodelovati, in kljub temu da sem vsaj petkrat ponovila akcijo smetnjak – briši, je trmasto vztrajal pri tem, da se teh stvari ne da izbrisati. To me je malo streznilo.
Ob 22.30 se mi je le zazdelo, da pa mogoče nekaj ni v redu z mojimi telefonskimi rokohitrskimi sposobnostmi. Kar naenkrat sem namreč opazila, da se tista številka, ki beleži število shranjenih slik, vrtoglavo znižuje. V grozi sem kar izklopila telefon in malo počakala. Kot da bi šlo vse slabo mimo, če se malo potuhnem?!
Zanimiva logika, ki pa na dogajanje na telefonu ni vplivala. Z nežnim pritiskom sem ga čez minuto zopet prižgala in previdno pogledala z enim očesom. Ni kaj, pod shranjenimi slikami je pisalo 0. Nič?! Jokat sem šla možu in bil je fasciniran nad mojimi tehničnimi sposobnostmi. Slike sem temeljito izbrisala. Za vedno. In ne, nisem imela vklopljene povezave, ki ti avtomatično shranjuje slike na računalnik, saj se meni zdi to en hokus pokus. Ko zunaj mirno slikam svojega lepega črnega labradorca s telefonom, slika kar skoči na moj računalnik? Ne, to je preveč za mojo »retro« dušo.
Ker telefon NI razumel, da sem hotela izbrisati samo podvojene ali potrojene zadeve, se je zgodilo, da je izbrisal … vse.
No, zato se mi je zameril in sem se odločila, da potrebujem novega.
Postopek je potekal takole …
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 22. oktober 2024.
