Šestnajstega oktobra je svetovni dan slovarjev, pa so na Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU praznik izkoristili za celodneven žur, kup dogodkov je bilo, ampak najpomembnejša je bila seveda še-na-mnoga-leta! proslava rojstnega dne portala Fran, ki je začel delovati oktobra pred desetimi leti, pa je zdaj izkoristil priložnost in se malce postavljal s statistiko: 45 slovarjev obsega danes, v desetih letih je prijazno odgovoril na 440 milijonov iskanj, na dan pa jih dobi in poteši povprečno okrog 16.000, najmanj julija, ko potreba po slovarskih definicijah očitno upade.
Da so proslavo pripravljali že veliko prej, kaže objava iz letošnjega avgusta, s katero so iskali otroke po imenu Fran, rojene od leta 2014 naprej. Kot je rekel eden od govornikov na proslavi, sapiens qui prospicit, pametni mislijo naprej. Potem so z izbrano deco po imenu Fran (eden se je pa predstavil kot Flan) posneli filmček, v njem so jih spraševali o slovarjih in jezikoslovcih. O slednjih fantje niso vedeli veliko, o slovarju pa so se pretežno strinjali, da je to debela knjiga, v kateri so napisane besede, napiše jo pa »en pameten človek«. Pa vprašali so jih, kaj bodo, ko bodo veliki, pa nobeden ni oznanil namere, da bi postal jezikoslovec, kar se mi zdi škoda, ker je pri predstavitvi Inštituta njegov predstojnik dr. Kozma Ahačič rekel, radi hodimo v službo. Ja, se vidi. Mora biti lepa služba, si mislim, vsak dan takole globoko pogreznjen v besede in slovarje.
Franja.eu.
A veste, sem nekaj slutila že pri vabilu na proslavo, kjer je pisalo, da se je bo »udeležila tudi Franja«, ampak menda še ne smejo povedati, kdo ali kaj je to. Nekaj slovarskega bo, se mi je zdelo. In je bilo res, proslavo so izkoristili tudi za veličastno razkritje novega portala Franja.eu, ki je začel delovati prav ta dan. Odtipkajte franja.eu ali pa kar v Franu pritisnite na rdeče okence z belo puščico na desni, ki zapoveduje, pojdi na portal Franja, pa vas odnese na večjezični portal. »Portal Franja združuje dvojezične slovarje za jezikovne pare najpogosteje rabljenih jezikov s slovenščino. Izbrani so najkvalitetnejši dostopni dvojezični slovarji z izjemo tistih, za katere nam še ni uspelo urediti avtorskih pravic ali retrodigitalizacije,« pojasnijo na strani.
Iskanje prevoda je zelo preprosto: odtipkate besedo v kateremkoli jeziku (pod pogojem, da je slovenščina, angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, hrvaščina/srbščina, ruščina, ukrajinščina, madžarščina, romunščina, latinščina ali stara grščina), pa dobite ne le prevod besede v drugem jeziku, temveč tudi druge izraze, povezane z njo.
Tisti moji slovarji na policah bodo še bolj žalostni.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 43, 22. oktober 2024.
