Ko mi je po laparoskopski operaciji zdravnik povedal, da bi morala čim prej zanositi – s tem da je bila verjetnost za to zaradi odkrite endometrioze bolj slaba – ali pa se bodo bolečine spet pojavile, sem dejansko pomislila, da si tako res ne želim več živeti. Ko sem zgodaj prišla v meno, sem si zato samo oddahnila, saj nisem več s strahom in zalogami protibolečinskih tablet čakala na menstruacijo. Na srečo je danes drugače. V zadnjem desetletju sta diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni, ki je glavni krivec za neplodnost žensk, veliko učinkovitejša. Tudi po zaslugi dr. Vesne Šalamun, predstojnice službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Se delež žensk z endometriozo z leti kaj povečuje?
Po dostopnih podatkih ima kakšnih deset odstotkov žensk v plodnem obdobju endometriozo. Danes je diagnosticiramo več kot nekoč, saj smo na tem področju zelo napredovali. Ali je dejansko tudi obolenj več, je težko ugotoviti.
Torej se ne dogaja več, da bolnice deset let ne dobijo diagnoze kljub bolečinam?
Problem diagnosticiranja je vsekakor velik in se z njim ne srečuje samo slovenska zdravstvena stroka, saj je pri endometriozi diagnostika res specifična. Vendar imamo zdaj zelo dobro orodje – vaginalni ultrazvok. Pri tem je pomembno, da ima izvajalec subspecialistična znanja za odkrivanje te bolezni. Naši ginekologi so zelo dobri v odkrivanju endometriomov, torej cist endometrioze. Drugih oblik endometrioze, kot je globoka endometrioza, pa ne morejo odkriti, ker nimajo tako velikega vzorca, da bi opazili te težko opazne spremembe. Zato imamo Dnevni center za endometriozo, v katerem se dnevno srečujemo z veliko bolnicami, pri katerih lahko odkrivamo tudi preostale oblike endometrioze.
Dnevni center imate že od leta 2012, ampak verjetno ste z vsakim letom uspešnejši zaradi večjega vzorca, kajne?
Tako je. Po kakšnih treh letih smo začeli prepoznavati endometriozo črevesa, ki je splošni ginekologi ne morejo videti. Zdaj prepoznamo tudi že endometriozo na mehurju, pa na vezeh maternice. Ta diagnostika je torej zelo, zelo napredovala. Pomembno je, da ginekolog, ki ima bolnico z bolečinami ali težavami, to napoti k nam. V tujini v povprečju potrebujejo kar od sedem do deset let, da se diagnosticira bolezen. Z delovanjem Dnevnega centra za endometriozo, v katerem se koncentrirajo bolnice, naše znanje in izkušnje, smo v prednosti. Domišljamo si, da prej diagnosticiramo endometriozo kot drugod po svetu. Na kongresih nam tuji ginekologi zavidajo, ko povemo za dnevni center, da imamo torej vso patologijo nabrano skupaj in ji sledimo, da tudi naše bolnice spremljamo naprej po zdravljenju.
Čeprav se endometrioza pojavlja tudi na črevesju in mehurju, je to izključno ženska bolezen, kajne?
Po mojem je osnovni problem endometrioze ravno ta, da je to bolezen žensk. Če bi bila bolezen moških, bi jo prej začeli raziskovati, mogoče bi že odkrili boljša zdravila. Velik problem pa je, da je to tiha bolezen. Ima simptome, ki se jih ne da pokazati. Prvi simptom pa je bolečina, ki je zelo individualna in se pri ženskah razlikuje.
Ko sem ginekologinji, ki mi je deset let predpisovala ketonal, ker me je med menstruacijo grozno bolelo, vprašala, zakaj mi ni omenila možnosti endometrioze, ki je na ultrazvočnih pregledih sicer ni videla, mi je odvrnila, da itak skoraj vse pacientke tarnajo, da jih med menstruacijo boli. Pa gotovo vse niso imele endometrioze …
Točno tako – bolečina je subjektivna stvar in nimamo orodja, s katerim bi jo merili. Pa vendar morajo biti osebni ginekologi senzibilizirani za bolečino in bolnice, ki so neodzivne na zdravila, napotiti naprej k nam. Druga težava, ki jo ima bolnica, pa je neplodnost. Ta pa tudi zna biti še vedno tabu.
Še večji tabu je bolečina med spolnim odnosom. Priznam, da tega niti jaz nisem omenila ginekologinji. Tudi zato, ker ni vsakič bolelo.
Bolečine pri spolnih odnosih so pogost spremljevalec endometrioze, in če bolnice o tem ne vprašaš, ti najverjetneje ne bo nič povedala. Najpogosteje so posledica endometrioze, ki je v predelu nožnice ali na črevesu. Bolečine se lahko s časovnim intervalom večajo, ker endometrioza napreduje.
Kakšna je še posebnost endometrioze, da je diagnosticiranje tako težavno?
Pojavlja se pri ženskah v obdobju, ko bi morale biti zdrave in se jim ne verjame. Ko gledaš žensko na vrhu moči, morda ne verjameš, da je res tako hudo.
Kakšna je povprečna starost vaših bolnic?
To je bolezen plodnega obdobja, ugotavljamo pa, da se težave lahko začnejo že zelo zgodaj po prvi menstruaciji, torej v najstniških letih. Imamo primere, ko se je bolezen ponovila tudi v meni. Ampak najpogosteje prihajajo k nam s težavami ženske v 20, 30 letih.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 26. november 2024.
