V Sloveniji je bilo letos prijavljenih 92.609 delavcev, ki delajo od doma

Danes se delo na daljavo pogosto dojema kot simbol napredka in prilagodljivosti, a tudi kot potencialna past za produktivnost, socialno povezanost in duševno zdravje zaposlenih. Kakšno je stanje, kako razmišljajo delodajalci in kaj prinaša prihodnost?

Pomembno je razumeti razliko med delom na domu in delom na daljavo, saj gre za različna koncepta. Delo na domu pomeni opravljanje delovnih nalog izključno iz stalnega prebivališča zaposlenega. Po podatkih Inšpektorata RS za delo je bilo med januarjem in novembrom 2024 prijavljenih 92.609 delavcev, ki delajo od doma, kar pomeni, da je ta oblika dela zelo razširjena, zlasti v storitvenih dejavnostih. Ta način dela je zakonsko natančno opredeljen, delodajalec pa mora zagotoviti varnost in delovne pogoje ter povrniti stroške, kot sta elektrika in internet.

Na drugi strani delo na daljavo omogoča večjo fleksibilnost glede lokacije – zaposleni lahko delajo od doma, iz coworking prostorov, kavarn ali celo iz tujine. Medtem ko delo na domu zahteva formalizirane dogovore, delo na daljavo pogosto temelji na doseganju rezultatov, ne glede na lokacijo. To prinaša več svobode, a tudi več odgovornosti za organizacijo dela.

Prednosti dela na daljavo

Delo na daljavo prinaša številne koristi, tako za zaposlene kot za delodajalce. Po podatkih Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) so ključne prednosti prilagodljiv delovni čas, večja prisotnost zaposlenih v domačem okolju in možnost oblikovanja individualno prilagojenega delovnega prostora. Zaposleni se lahko izognejo stresnim vožnjam v prometnih konicah, kar poleg prihranka časa in denarja pozitivno vpliva na njihovo razpoloženje in zdravje, pa poudarjajo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Delo na daljavo omogoča večjo fleksibilnost kot delo od doma. To prinaša več svobode, a tudi več odgovornosti za organizacijo dela.

Podjetja lahko z delom na daljavo zmanjšajo fiksne stroške, povezane z najemom in vzdrževanjem pisarniških prostorov. Študija Stanforda iz leta 2022 je pokazala, da hibridni modeli dela, kjer se kombinirata delo od doma in prisotnost v pisarni, povečajo produktivnost zaposlenih za 13 odstotkov. Takšna fleksibilnost tudi povečuje zadovoljstvo zaposlenih in zmanjšuje fluktuacijo. Poleg tega digitalizacija omogoča učinkovitejše sodelovanje med ekipami, kar je v preteklosti predstavljalo velik izziv.

Slabosti in izzivi

Kljub vsem prednostim delo na daljavo ni brez slabosti. Ena največjih težav je izolacija, ki jo zaposleni občutijo zaradi zmanjšane socialne interakcije. Microsoftova globalna raziskava je pokazala, da je delo na daljavo pogosto povezano z občutkom osamljenosti, kar negativno vpliva na ekipno delo in inovativnost. Socialna izolacija lahko vodi tudi v duševne težave, kot sta anksioznost in izgorelost.

Dodatni izziv je zabrisana meja med delom in prostim časom. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da je pomembno, da delodajalci in zaposleni jasno definirajo urnike, saj čezmerno delo vodi v zmanjšano produktivnost in manj zadovoljstva zaposlenih. Tehnične težave, kot sta neustrezna oprema ali slab internet, pa lahko dodatno zapletejo delo, zlasti v ruralnih območjih.

Socialna izolacija lahko vodi tudi v duševne težave, kot sta anksioznost in izgorelost.

Javna uprava: med prilagodljivostjo in birokracijo

Javna uprava v Sloveniji vse bolj sprejema delo na daljavo. Po podatkih ministrstva za javno upravo je med aprilom 2023 in marcem 2024 vsaj enkrat na mesec delo na domu opravljalo 19,74 odstotka javnih uslužbencev (to je 6308 od skupno 31.955 zaposlenih). To predstavlja pomemben korak k modernizaciji javnega sektorja, vendar ostajajo določene omejitve. V povprečju je vsak dan delo na domu opravljalo le 5,21 odstotka zaposlenih (1664 javnih uslužbencev), kar kaže na previden pristop pri implementaciji te oblike dela. Vsak javni uslužbenec, ki je delal na domu, je v povprečju opravil 5,43 dneva dela na domu mesečno. Skupaj je bilo na domu vsak mesec opravljenih med 29.360 in 38.993 dni, v povprečju 34.246 mesečno.

Pravna regulacija in prihodnost

Delo na daljavo in delo na domu odpirata tudi številna pravna vprašanja. Po slovenski zakonodaji mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, ne glede na to, kje delo opravljajo. To vključuje ocenjevanje tveganj in zagotavljanje ustrezne delovne opreme, tudi ko delavci delajo na domu. Obratno pa velja tudi za delavca, ki mora v skladu z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu in v skladu z navodili delodajalca pravilno uporabljati delovno opremo in druga sredstva za delo vključno z varnostnimi napravami ter osebno varovalno opremo. Najpomembnejša dolžnost delavca je torej, da sledi navodilom delodajalca glede varnega in zdravju neškodljivega dela, torej tudi glede dela na domu.

Javna uprava v Sloveniji vse bolj sprejema delo na daljavo. Vsak javni uslužbenec, ki je delal na domu, je v povprečju opravil 5,43 dneva dela na domu mesečno.

GZS opozarja, da trenutna zakonodaja ni prilagojena sodobnim oblikam dela in povzroča administrativne ovire: »Opozorili smo na velik obseg podatkov, ki jih mora delodajalec poročati IRSD in ki predstavljajo administrativno obremenitev kadrovskih služb. Predlagali smo, da se poroča le tiste podatke, ki so nujno potrebni z vidika nadzora, ter da se aplikacija izpopolni na način, da bo uporabnikom prijaznejša (povezovanje z obstoječimi bazami podatkov, omogočanje popravkov/sprememb in podobno).«

Kot pojasnjujejo, sprememba ZDR-1, ki je trenutno v obravnavi, povečuje fleksibilnost pri dogovarjanju o opravljanju dela od doma. Po novem se bo za opravljanje dela na domu za omejeno obdobje mogoče dogovoriti s spremembo pogodbe o zaposlitvi (z aneksom) – po veljavni ureditvi je bila potrebna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe kraja opravljanja dela: »Dejstvo je, da gre pri delu od doma in delu na daljavo za sodobni obliki dela, ki pa pri nas trčita ob zastarele prijeme, ki jih uvajamo z Zakonom o evidencah na področju dela. Zato bi bilo treba to zakonodajo temeljito prevetriti oziroma posodobiti.«

Kako zagotavljati varno delo na domu

Slovenska zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu ne določa natančnega načina preverjanja varnih pogojev za delo na domu. Kljub temu mora delodajalec storiti vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi varnost in zdravje delavcev, tudi ko delajo izven pisarn.

Načini preverjanja so lahko različni. Delodajalci lahko delovne pogoje ocenijo z ogledom delovnega mesta na domu, s fotografijami, ki jih posreduje delavec, ali z izpolnjevanjem vprašalnikov, oblikovanih za ta namen. Odločitev o izbiri metode je prepuščena delodajalcu in je odvisna od vrste delovnih nalog, ki jih zaposleni opravlja.

Poleg zagotavljanja varnosti mora delodajalec poskrbeti za organizacijo delovnega časa. Med ključne ukrepe sodi zagotavljanje rednih krajših in daljših odmorov med delom, ki naj postanejo sestavni del delovnih nalog na domu. Ti odmori niso le zakonska obveza, temveč so ključni za ohranjanje produktivnosti in preprečevanje zdravstvenih težav.

S skrbnim načrtovanjem in izvajanjem teh ukrepov lahko delodajalci ustvarijo varno in produktivno delovno okolje, ki podpira zaposlene tudi na njihovem domu.

Vaša domača pisarni mora, po usmeritvah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izpolnjevati številne zahteve.

Usmeritve ministrstva

S čim vse poskrbeti za varnost in zdravje pri delu od doma, če gre za delo z računalnikom? Vaša domača pisarna mora, po usmeritvah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izpolnjevati kar nekaj zahtev.

Klimatizacija:

• Temperatura prostora naj bo v poletnih mesecih od 24 do 27 stopinj Celzija in od 20 do 23 stopinj Celzija v zimskih mesecih. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70 odstotkov.

• Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0,1 m/s ali manj. Če je tok zraka iz klimatske naprave moteč, se lahko uporabijo razne premične pregrade za preusmeritev toka zraka.

• Poskrbljeno naj bo za dobro prezračevanje prostora in redno čiščenje.

Monitor – slikovni zaslon:

• Zelo pomembna je prilagoditev višine monitorja – slikovnega zaslona. Vrhnji rob ohišja monitorja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Uporabniki prenosnih računalnikov naj prilagodijo kot zaslona monitorja tako, da najdejo optimalni položaj za gledanje.

• Monitor naj bo postavljen vsaj 50 cm stran od oči. Namig: optimalna razdalja od oči do zaslona monitorja je približno dolžina roke.

• Višina in nagnjenost zaslona monitorja naj bo taka, da se na minimum zmanjšajo bleščanje in odsevi.

• Za lažje gledanje na zaslon naj se uravnavata svetlost in kontrast slike. Če je to potrebno, naj se poveča velikost črk na zaslonu za izboljšanje bralnosti.

• Za boljši nadzor nad jakostjo naravne svetlobe, ki pada na delovno mesto, naj se uporabijo žaluzije ali zavese. Po možnosti naj se uporabijo ustrezne luči, ki ne povzročajo odsevov na zaslonu.

• Izogibati se je treba pretiranemu kontrastu med zaslonom in neposrednim vidnim poljem okoli njega.

Ure dela z računalnikom:

• Priporočen je odmor 10–15 minut po vsaki uri nepretrganega intenzivnega dela z računalnikom. Če to ni mogoče, si je treba vzeti vsaj 1–2 minuti odmora enkrat ali dvakrat na uro.

• Pogosto menjavanje položaja telesa je dober ukrep proti bolečinam. Delavec naj občasno zapusti delovno mesto in naredi nekaj razteznih vaj. Delavec si lahko občasno spočije oči tudi tako, da nekaj minut gleda v daljavo.

Naprave za vnos podatkov:

• Tipkovnica in miška naj bosta postavljeni na udobno razdaljo. Miška naj bo postavljena zraven tipkovnice. Obe napravi za vnos podatkov morata imeti enako višino.

• Višina tipkovnice naj bo nastavljena tako, da bodo zapestja zravnana in podlahti vzporedne s tlemi.

• Pred tipkovnico in miško naj bo na mizi dovolj prostora.

• Naslonjala za roke na stolih morajo biti nastavljena na ustrezno višino, da ni dodatnih obremenitev na telo (ramena, vrat, hrbet).

• Velikost in oblika tipkovnice ter miške naj bo taka, da ustreza značilnostim delavčevega telesa. Na primer prevelika miška naj se zamenja z manjšo.

• Pri uporabi prenosnega računalnika naj se uporablja eksterna miška. Uporaba interne miške sili k majhnim gibom, ki lahko povzročijo težave. Če se prenosni računalnik uporablja dlje časa, je priporočena tudi uporaba eksterne tipkovnice.

Stol in miza:

• Uporabljajo naj se stoli z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine. Stol naj ima ustrezno naslonjalo, ki je nastavljivo po višini in naklonu ter podpira delavca predvsem v ledvenem delu hrbta. Podvozje naj bo premično in dovolj stabilno (5-krako).

• Če stola ni mogoče nastaviti dovolj nizko in noge ne dosežejo tal (s celim podplatom), naj se uporabi ustrezna opora za noge, ki naj bo nastavljiva.

• Delavci morajo biti podučeni, kako pravilno nastaviti stol in mizo.

Delovni prostor:

• Stvari, ki so postavljene na delovno površino, naj bodo urejene, tako da bo dovolj prostora za delo z računalnikom in druga pisarniška dela. Stvari, ki niso potrebne ali jih delavci le redko uporabljajo, naj bodo pospravljene z delovne površine (npr. v omaro).

• Uporablja naj se miza – delovna površina, ki je dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 800 mm × 1200 mm, po možnosti raje večja.

• Tudi pod mizo naj ne bo nereda, tako da bo imel delavec dovolj prostora za noge.

• Delovno mesto naj se redno čisti in ureja.

Na GZS izpostavljajo, da v številnih evropskih državah in drugje po svetu zanimanje med zaposlenimi za delo od doma nekoliko usiha, saj si znova želijo več neposrednih osebnih stikov.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Nekateri napovedujejo, da je v prihodnosti je najverjetnejši scenarij hibridni model, ki združuje prednosti dela na daljavo in prisotnosti v pisarni. Napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca in boljša digitalna orodja, bodo ključne za premagovanje trenutnih izzivov. Podjetja pa bodo morala vlagati tudi v dobrobit zaposlenih, da preprečijo negativne učinke, kot sta izolacija in izgorelost. Na GZS pa pravijo: »V številnih evropskih državah in drugje po svetu zanimanje med zaposlenimi za delo od doma nekoliko usiha, saj si znova želijo več neposrednih osebnih stikov, ki jih omogoča podjetniško delovno okolje.«

Ključ do uspeha je najverjetneje v iskanju ravnotežja med svobodo in odgovornostjo ter v vlaganju v podporne mehanizme, ki zmanjšujejo tveganja. Pravilno implementirano delo na daljavo oziroma delo od doma lahko izboljša kakovost življenja zaposlenih in poveča uspešnost podjetij, vendar ostajajo izzivi, ki jih bo treba nasloviti v prihodnjih letih.